Kinematografi zaradi projekcij na prostem lažje prebrodijo težavno poletje

Prvi letni kinematograf v Sloveniji je bil kino The Elite Biograf, ki je leta 1908 med junijem in septembrom deloval na vrtu hotela pri Maliču v Ljubljani. Na tej lokaciji danes stojijo pritličje in izložbe veleblagovnice Nama. Leta 1945 so na travniku vzhodno od Cekinovega gradu odprli prvi povojni jugoslovanski letni kino Tivoli. Mestni park je letni kino gostil tudi med leti 1945 in 1953 ter 1965 in 1966, je v knjigi Kino zemljevid navedel Klemen Žun.

Avtor je ugotovil, da je bil po letu 1945 letni kino v Ljubljani urejen na različnih lokacijah. Za Bežigradom je deloval med letoma 1952-1970, priljubljen pa je bil letni kino na današnji lokaciji poslovnega poslopja na Trgu OF 13a, ki je nazadnje deloval med letoma 1989 do 1991 kot Poletni kino Miklošičeva. Projekcije na prostem so med drugim potekale v Križankah, enkrat na Taboru, marsikdo pa se še danes spomni kina pod zvezdami na vrtu Ria na Slovenski cesti.

Že 13. leto letos poteka letni kino Film pod zvezdami na Ljubljanskem gradu, ki je le eden od programov kina na prostem Kinodvora, kjer bodo do konca avgusta pripravili pet projektov letnega kina. S poletno različico letnega kina se predstavljata tudi Slovenska kinoteka in festival Animateka.

Nina Peče Grilc je za STA povedala, da je bilo projekcij na prostem po Ljubljani tudi v preteklosti veliko, ker je bil kino dolgo časa popularen fenomen in so bile tudi tovrstne projekcije ves čas aktualne. "Dogodki zagotovo privlačijo in kino na prostem, tudi če gre zgolj za kino, ki ga postaviš zunaj kinodvorane, v resnici je dogodek. Pritegne že zaradi ambienta, pa tudi zato, ker se gledalci odpravijo na drugačno prireditev, kot so jih vajeni," je pojasnila.

Dodala je, da je v poletnih mesecih zaradi lepega vremena v vseh kinih zaznati upad obiska. Posledično je logično, da si kinematografi in ostale organizacije pomagajo s projekcijami na prostem.

Sogovornica podpira vse več letnih projekcij. V Art kino mreži po njenih besedah zanje opažajo vse več zanimanja. V nekaterih krajih so se celo same občine ali kulturni centri začeli aktivneje ukvarjati z idejo, da bi v svoji sredini ponovno obudili kino: "Digitalna oprema prinaša določene izzive in prednosti, ki jih je treba zagrabiti. Mislim, da smo presegli bojazen, ali je kino še smiseln kot prostor za gledanje filma."

Mestni kino Kinodvor se je k projekcijam na prostem usmeril kmalu po ustanovitvi leta 2008, ko so s pomočjo Mestne občine Ljubljana kupili prenosni 35-milimetrski projektor in leta 2009 od Festivala Ljubljana in Slovenske kinoteke nasledili organizacijo Filma pod zvezdami. Od tedaj traja Film pod zvezdami tri tedne med poletjem, kar je dlje kot predhodne izdaje, odlikuje pa ga tudi programski izbor odmevnih filmov minule kinematografske sezone, ki ga dopolnjujejo premiere in predpremiere. Od leta 2013 filme na Ljubljanskem gradu predvajajo z digitalnim prenosnim projektorjem.

V zadnjih letih med gledalci na gradu beležijo vse več tujcev. Vse filme v programu Filma pod zvezdami, ki niso v angleškemu jeziku, so tako letos podnaslovili v angleščini. Nina Peče Grilc je dodala, da Zavod Turizem Ljubljana pripravlja ambicioznejšo strategijo kulturnega turizma, pri kateri sodelujejo številni kulturni deležniki.

Sklop letošnjih projekcij na prostem so sicer letos v Kinodvoru uvedli 1. junija, ko so v Tivoliju ob odmevni razstavi Sebastiaa Salgada, v organizaciji Muzeja in galerij mesta Ljubljana, predvajali film Sol zemlje v režiji Wima Wendersa in Juliana Ribeira Salgada.

Film Sol zemlje so prikazali pri Čolnarni, saj so za projekcije ključna povezava z infrastrukturo in dostopnost elektrike, prav tako pa si ne želijo s postavitvijo kina na prostem na silo posegati v naravni prostor. Se jim pa zdi Tivoli tudi danes fascinantna lokacija za takšne prireditve. Film si je ogledalo več kot 600 ljudi, kar je bilo v veselje organizatorjem, hkrati pa je bil to po besedah direktorice Kinodvora še en uspeh za sam film, ki želi nagovoriti čim več ljudi.

Nekoliko nezadovoljni so bili zgolj s tem, da je prostor ob Čolnarni precej odprt in je bilo slišati zvoke iz okolice. "Zdi se mi, da je to bolj zmotilo nas, kot pa gledalce. Sami vselej pazimo, da gledalcem zagotovimo čim boljšo filmsko izkušnjo," je povedala sogovornica in dodala, da so ljudje ob gledanju filma na prostem bistveno bolj tolerantni do raznih motenj kot v kinodvorani.

V Kinodvoru trenutno ne načrtujejo, da bi v Tivoliju razvijali letne projekcije, saj je njihov urnik že zelo poln, prav tako omejitev predstavlja oprema, omejena pa je tudi ekipa, ki zanjo skrbi. Postavljati celoten letni kino za posamične projekcije pa je po besedah Nine Peče Grilc finančno in kadrovsko zelo zahtevno.

Kljub temu pa so v navezi s projektom Kinotrip zagnali Film na ulici, ki ga organizirajo skupaj z zavodom Mladi zmaji. S Filmom na ulici letne filmske projekcije širijo izven mestnega središča, hkrati pa se obračajo na določeno ciljno občinstvo - mlade. Letos bo Film na ulici ponovno gostoval v Zalogu, zanimanja in pobud pa je veliko in prihajajo z različnih koncev.