Slovenija 21.2.2019 9:04

Ob 20. svetovnem dnevu materinščine: Vsak materni jezik šteje

Ljubljana, 21. februarja - Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je leta 1999 današnji dan razglasila za mednarodni dan maternih jezikov. Ob 20-letnici je generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay opozorila na pomen vseh maternih jezikov. Poudarila je, da vsak jezik šteje in prispeva h gradnji miru in trajnostnega razvoja.

Francija, Pariz.
Generalna direktorica Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) Audrey Azoulay.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA

Kot je v letošnji poslanici zapisala generalna direktorica Unesca, bi moral biti vsak materni jezik prepoznaven in priznan ter bi moral imeti posebno veljavo v javnosti. Vendar to, kar so za nekatere jezike samoumevne značilnosti, ne velja za vse. Veliko maternih jezikov nima nacionalnega oziroma formalnega statusa kot tudi ne takšne veljave, da bi se jih učilo na nacionalni ravni.

Vse omenjeno po mnenju Audrey Azoulay vodi do razvrednotenja določenih maternih jezikov in posledično v njihovo izginotje. Pri tem je opozorila na jezike staroselcev, ki jim je letošnji dan maternih jezikov še posebej posvečen.

Poslanico ob današnjem dnevu je pripravila tudi predsednica Društva slovenskih pisateljev (DSP) Aksinja Kermauner. V njej je poudarila, da v maternem jeziku ustvarjamo, sanjamo, ljubimo, mislimo, govorimo, dihamo, smo. Pa tudi pojemo, kričimo in šepetamo, nakladamo in predavamo ter produciramo govorno maso. "Preveč? Je vsaka beseda, ki jo izustimo, zares potrebna? Trpi naš čas za govorno inkontinenco? Razsipa po nepotrebnem dragocene besede? Kje so meje logoreje," se je ob tem vprašala.

Aksinja Kermauner je pozvala, naj cenimo svoj materni jezik: "Bodimo prijazni z njim. Ne uporabljamo ga kar tako, vnemar. Ne blebetajmo. Govorimo malo, pa tisto globlje. Naučimo se spoštljivo molčati v svojem maternem jeziku. In potem bo tudi vsaka beseda veljala več."

O pomenu slovenščine kot maternega jezika je v pogovoru za STA spregovorila profesorica slavistike, pesnica ter raziskovalka in pevka ljudskih pesmi Bogdana Herman. Po njenem mnenju mora biti slovenščina kot vsi drugi jeziki odprta, obenem pa je opozorila, da vse novosti niso dobre. "Nekatere so lahko tudi škodljive, in sicer tiste, ki niso utemeljene historično, na razvoju jezika, ampak nastanejo iz čiste lenobe, indolence oziroma nikakršnega odnosa do materinščine," je poudarila.

Na pomembnost ohranjanja materinščine bodo opozarjali različni dogodki po svetu, tudi v Sloveniji. V Cankarjevem domu bo zvečer ob svetovnem dnevu maternega jezika in 100. obletnici priključitve Prekmurja k matici literarno-glasbeni večer z naslovom Povej mi kaj lepega, ki ga bodo oblikovali ustvarjalci iz Prekmurja. Na prireditvi v organizaciji Društva slovenskih pisateljev in dr. Šiftarjeve fundacije, ki jo bo vodil Franci Jus, bodo sodelovali literati Evald Flisar, Klarisa Jovanović, Štefan Kardoš, Vesna Radovanovič, Ernest Ružič, Dušan Šarotar, Denis Škofič in Suzana Tratnik. Za glasbeni del bosta poskrbela Klarisa Jovanović in Luka Ropret.

Mednarodni dan maternih jezikov obeležujemo od leta 2000 v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik. Unesco je z dnevom želel opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu.