Slovenija 12.1.2021 13:50

Narodni muzej Slovenije odprl razstavo v sklopu obeleževanja 200-letnice delovanja

Ljubljana, 12. januarja - Narodni muzej Slovenije je opoldne s spletnim odprtjem razstave Muzej skozi zgodovino: najstarejše pridobitve Deželnega muzeja za Kranjsko vstopil v jubilejno, 200. leto delovanja. Razstava prikazuje tiste predmete, ki jih je deželni muzej pridobil v prvem desetletju svojega obstoja.

Ljubljana.
Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Kot je ob odprtju povedala kustosinja Alenka Miškec iz Narodnega muzeja Slovenije, želijo s predstavitvijo tistih predmetov, ki jih je deželni muzej pridobil v prvem desetletju svojega obstoja, hkrati pokazati, kako kompleksen je bil ta muzej. Razstavljeni predmeti namreč po njenih besedah prikazujejo področja arheologije, zgodovine, numizmatike, uporabne umetnosti, umetnosti, naravoslovja, tehnologije in etnologije.

Razstava je sicer zasnovana v treh sklopih: prvi skop zajema najstarejše muzejske pridobitve, drugi bo predstavil zaposlene v muzeju od leta 1821 do danes, tretji pa prve znane odmeve na delo muzeja v obliki izpisov iz knjig vtisov. Seznam zaposlenih in vtise, ki so jih obiskovalci zapisali v knjige od prve muzejske razstave naprej, bodo po besedah kustosinje Mateje Kos pokazali skupaj z razstavo Zlato, ki jo pripravljajo s slovenskimi muzeji in galerijami.

Prve korake za nacionalni muzej naravne in kulturne dediščine so napravili Žiga Zois in njegov krog razsvetljencev, neposreden povod zanj pa so leta 1821 dali udeleženci znamenitega ljubljanskega kongresa, saj so na srečanju izpostavili dejstvo, da dežela Kranjska nima svojega muzeja. Predlog so podali deželnim stanovom, ki so 15. oktobra 1821 sprejeli odločitev za ustanovitev domovinskega muzeja.

Ta je že v prvih letih delovanja pokrival področja, ki so danes razdeljena v tri nacionalne muzeje - Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije in Slovenski etnografski muzej.

Iz posamičnih področij razstava med drugim izpostavlja hišasto žaro iz rdečerjave keramike in koščeno preslico, ki ju je muzej pridobil leta 1823 oziroma 1824, Repežičevo numizmatično zbirko, pečatnik ljubljanskega meščana Wolfganga Wiserja iz leta 1492, garnituro za sadje in žganje iz brušenega stekla z začetka 19. stoletja, veduto ljubljanskega kapucinskega samostana, ki jo je leta 1826 narisala Antonija Makovic, ter aragonit iz Zoisove zbirke mineralov.

Razstavo si bo, ko se muzeji ponovno odprejo, mogoče ogledati do 30. oktobra. Jeseni je predvidena tudi strokovna konferenca, združena z osrednjo slovesnostjo, je povedala direktorica Prirodoslovnega muzeja Slovenije Breda Činč Juhant.

Slovenski etnografski muzej pa bo jeseni po napovedih njegove direktorice Natalije Polenec ustanovitev Deželnega muzeja za Kranjsko obeležil z lastno priložnostno razstavo najstarejših etnografskih predmetov in dokumentov iz svojih zbirk. Čez dve leti bodo v muzeju praznovali še 100-letnico ustanovitve Kraljevega etnografskega muzeja, ki je nastal leta 1923 z ločitvijo od Narodnega muzeja.