Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu
Ljubljana, 31. avgusta - Pri Mladinski knjigi je izšel roman Pokvarjenke, ki pa podpisuje argentinska transspolna pisateljica Camila Sosa Villada, pri Založbi Pivec zbirka kratkih zgodb Jutranji opoji Matjaža Lunačka in pri Beletrini roman Nikogaršnji čas Klemna Kordeža.
POKVARJENKE - DRZNA IN ODKRITA PRIPOVED O ŽIVLJENJU TRAVESTITK
Kot so zapisali pri založbi, so Pokvarjenke drzna in neusmiljeno odkrita pripoved o življenju travestitk, ki nas sooči z družbenimi predsodki o ljubezni, spolnosti, spolu in identiteti. Večkrat nagrajeni roman je intimen prikaz in udaren literarni manifest transspolne skupnosti.
Sredi Cordobe stoji rožnata hiška tetke Encarne, materinske zaščitnice transspolnih delavk, ki poskušajo preživeti na krutih argentinskih ulicah. Raznolika skupnost tragičnih, a bojevitih duš, ki vsakodnevne udarce sprejemajo z mešanico upornosti, obupa in humorja, tu vsaj za trenutek najde zatočišče pred nerazumevanjem in nasiljem okolice. Ko neke noči v bližnjem parku odkrijejo zapuščeno dete, ga sprejmejo v svojo družino, v upanju, da bo njihova ljubezen dovolj, so pri založbi povzeli vsebino romana.
Camila Sosa Villada je argentinska transspolna pisateljica ter gledališka, filmska in televizijska igralka. Študirala je komunikacijske vede in gledališko igro. Roman Pokvarjenke, v katerem piše o svojih osebnih izkušnjah, je njen prozni prvenec. V slovenščino ga je prevedla Mojca Petaros.
JUTRANJI OPOJI - ZBIRKA ZGOŠČENIH, BISTROUMNIH ZGODB
Jutranji opoji prinašajo 57 kratkih zgodb o vsakdanjih srečanjih in nevsakdanjih prizorih, ki jih avtor osvetljuje pod nadvse nenavadnimi koti. Junaki zgodb so posamezniki, ki zasledujejo le-poto in svobodo, a na svoj tihi, nevsiljivi, skorajda po-etični način.
"Ko vstopamo v te zgoščene, bistroumne zgodbe z lastno prtljago čustev, spominov, uresničenih in ne-uresničenih želja, je, kot bi udarila tista znamenita kafkovska sekira, ki razbije ledeno morje v nas. Tako se skozi branje prebujajo globoko zakopana občutja, notranji prostor pa se širi, da zaobjame dotlej tuje in nepoznane misli in poglede. In morda nas zato med branjem pogosto prešine tisti svetli občutek, da so še mogoča pristna srečanja, da 'še nastajajo prijateljstva v negotovem, na smrt obsojenem svetu'," so zapisali pri založbi.
Lunaček je študiral medicino in primerjalno književnost. Je specialist psihiatrije, svojo poklicno pot pa je posvetil psihoterapiji. S širokim poznavanjem svetovne umetnosti, filozofije in znanosti mu uspeva povezovati razmišljanja o sodobnem človeku ter njegovih stiskah in iskanjih smisla bivanja z aktualnimi vprašanji.
NIKOGARŠNJI ČAS - ROMANESKNI POKLON IZUMIRAJOČI VRSTI LJUDI
Kot so zapisali pri založbi, roman Nikogaršnji čas sestavljajo štirje vsebinsko zaokroženi deli, ki so med seboj povezani z zgodbama Tamare in Samirja. V delu prevladujejo liki, ki jim je življenje namenilo ravno dovolj možnosti, da se jim njihovi cilji zdijo dosegljivi, a obenem premalo, da bi jih lahko uresničili: skupina delavk, študentje primerjalne književnosti, ulični prodajalec knjig, bivši marksist, podeželski alkoholiki, pripadniki druge generacije priseljencev iz držav bivše Jugoslavije ...
Zaradi tega v njih zlagoma prevlada izkrivljeno stremljenje po nečem, česar ne znajo ubesediti in jih vodi na stranpoti, ki jih poskuša popisati roman. Dogajanje je postavljeno v Ljubljano in deluje kot poklon izumirajoči vrsti ljudi, ki še ni (popolnoma) podlegla nezadržnemu tempu sodobnega vsakdana. Kljub turobnemu vzdušju pa se vsak izmed štirih delov zaključi - ne s srečnim koncem - ampak s pomirjujočo noto: prek številnih porazov Tamara in Samir naposled prepoznata meje, ki jima jih je odredila okolica oziroma usoda.
Kordež je diplomiral iz filozofije, nato pa opravil še magisterija iz primerjalne književnosti in umetnostne zgodovine. Nekaj let se je ukvarjal z literarno kritiko. Piše kratke zgodbe, občasno tudi kak esej ali kolumno. Nikogaršnji čas je njegov drugi roman.