Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ZALOŽNIŠKI STANDARDI - ZBORNIK O DELOVANJU ZALOŽNIŠTVA IN OBSTOJU KNJIGE

Kot je opisano v zborniku, se je na slovenskem literarnem področju udomačilo mnenje, da založništvo ni več poslanstvo, ampak posel s svojimi obrtnimi pravili. Zbornik je napisalo in oblikovalo 17 avtorjev, med njimi pisatelj in urednik Andrej Blatnik, prevajalka Jelka Ciglenečki, pisateljica in kritičarka Gaja Kos ter publicist Samo Rugelj. Avtorji med drugim pišejo o postopku nastajanja knjige, pogostih jezikovnih napakah v besedilih, morebitnih ilustracijah, izbiri papirja in načinu vezave ter o oglaševanju knjige pred in po njeni izdaji.

Blatnik v uvodu z naslovom Kaj bi lahko bili založniški standardi piše o spremembah v založniškem polju, povečanju števila objavljenih knjig in založnikov ter spreminjanju založniških funkcij skozi čas. Kot je zapisal v knjigi, so novi pristopi h knjižnemu založništvu, ki jih je povzročila digitalizacija, spremenili način knjižne komunikacije: nekatere stalnice komunikacijskega kroga se umikajo ali odločilno preobračajo. Recimo e-knjiga ne pozna klasičnega tiskarja, velikokrat se izogiba ustaljenim distribucijskim potem, v fizični knjigarni pa je sploh ni.

PESNIŠKA ZBIRKA VNAZAJ - ZLOM BESED OB ŽALOVANJU

Pesniška zbirka Vnazaj je knjiga o žalovanju. Sooča se z osebno in širšo družbeno izgubo ter ponuja premislek o pomenu jezika in pesnjenja v mejnih trenutkih, ki se izmikajo ustaljenim registrom, so zapisali pri založbi. "Razumem (kar ni zares ustrezna beseda), kar pišeš o smrti. Da se je ne bojiš, da se je bojiš, da si kak trenutek skoraj nestrpna ... Vsi se v tem loncu počasi kuhamo. Morda je pesem edini način, na katerega se sploh da govoriti o smrti. Hvala, da govoriš. Da odpiraš skupni prostor za to, kar mora izpeljati vsak sam. Da pripelješ ta zadnji, a nepremagljivi regulator nazaj v življenje, v zavedanje," je na zavihku knjige zapisala Alenka Planinšič.

Pesnica, pisateljica, esejistka Barbara Korun (1963) je po diplomi iz slovenistike in primerjalne književnosti poučevala literaturo na več ljubljanskih gimnazijah in delala kot lektorica ter dramaturginja v različnih gledališčih. Po izidu svoje prve knjige, zbirke pesmi Ostrina miline, je pričela nastopati kot recitatorka, moderatorka in mentorica pesniških delavnic. Njene pesmi so bile prevedene v 20 jezikov, prejela je tudi številna priznanja, med njimi zlato ptico, Veronikino nagrado in italijansko nagrado premio. Poleg zgodovinarke in pesnice Taje Kramberger ter pesnice Tatjane Jamnik je ustanovila mednarodno literarno nagrado kons, ki je posvečena pesniku Srečku Kosovelu.

VIHAR - ZMES BOJEVNIŠKEGA ROMANA IN PREMAGOVANJA IZZIVOV

Mladinski roman Vihar predstavlja tretji od petih delov zgodovinske sage Ognjeni trije slovenskega pisatelja Igorja Karlovška. Napet pustolovski roman je postavljen v čas naselitve Slovanov na območju današnje Slovenije, pred nastankom Samove plemenske zveze in kneževine Karantanije, so zapisali pri založbi. Zgodovinska dejstva, roman spremlja tudi spremna beseda zgodovinarja Mihe Poharja, se prepletajo z zgodbo o odraščanju, ljubezni, iskanju sebe in boju za obstanek. Zgodba poteka pred začetkom zime, ko morajo bojevniki najti skrivališča in zaveznike. Vodjo kaganovih lokostrelcev Plamena čaka smrtonosna naloga, saj mora na ozemlje mogočnih Onogurov.

Pisatelj in scenarist Igor Karlovšek (1958), po izobrazbi odvetnik, se je podpisal pod več romanov za odrasle in mladino. V knjižnih delih, kot so Bahamski dokument, Sodišče, Odvetnik, Klan in Rodoljub, obravnava družbeno aktualne vsebine in kazniva dejanja, ki jih spoznava v vsakodnevni odvetniški praksi. V romanih za mladino, med njimi Mojca, Matej, Teci!, in zbirki mladinskih romanov Ognjeno pleme, pa obravnava probleme najstniške generacije. Piše tudi filmske in televizijske scenarije. Leta 2005 je prejel nagrado večernica za roman Gimnazijec.