misliV kinoteki s ciklom predavanj in projekcij za filmski spomin na drugo svetovno vojno
Ljubljana, 8. maja - V Slovenski kinoteki bodo nocoj začeli cikel predavanj in projekcij, s katerim bodo ob dnevu zmage obeležili spomin na drugo svetovno vojno. Za začetek bo filmski kritik in kurator Žiga Brdnik razmišljal o oblikovanju mitologije partizana v jugoslovanskem partizanskem filmu. Sledile bodo projekcije štirih filmov iz Slovenskega filmskega arhiva.
Ljubljana, Kinoteka.
Slovenska kinoteka.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA
Svoje predavanje je Brdnik naslovil Kdo je Valter? O revolucionarnem subjektu v partizanskem filmu, kot iztočnice za razmišljanje pa si je zastavil vprašanje, koga tovrstni filmi mitizirajo oziroma postavljajo kot subjekt revolucije. Sprašuje se namreč, kdo je Valter - voditelji ali ljudstvo, posameznik ali kolektiv, moški ali ženske, stari ali mladi, človek ali narava ali morda vsi skupaj.
Kot je zapisal, je ustvarjanje mitov mogoče edina, gotovo pa tista ključna povezovalna prvina izjemno širokega spektra partizanskih filmov, ki sicer niso nastajali le v Jugoslaviji.
Predavanju bo sledila projekcija štirih filmov po njegovem izboru. Zavrteli bodo filme Partizani in tisk ter Ljubljana - mesto junak Zvoneta Sintiča iz leta 1948 in leta 1970, Ljubljana pozdravlja osvoboditelje (Filmske novice št. 1) iz leta 1945, ki ga podpisujeta Mario Foerster in France Kosmač, ter Maršal Tito v Ljubljani (Filmske novice št. 2), ki so ga leta 1945 podpisali Metod Badjura, Janko Balantič in Rudi Omota.
Program je nastal v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu RS in revijo Ekran, nadaljevali pa ga bodo junija in septembra, so sporočili iz kinoteke. Kot je ob tem še zapisal Brdnik, se na ta način želijo pokloniti predvsem ljudem, ki so v oblastniških interpretacijah zgodovine - tudi filmskih - ostali spregledani in instrumentalizirani.
"Za današnji čas nepojmljivo dobro organizirani partizanski tiskarski in kurirski mreži, kar štiri leta okupiranim, a kljub temu nezlomljivim prebivalcem in prebivalkam Ljubljane, tako naši kot internacionalni mladini, ki je tudi po vojni požrtvovalno obnavljala in gradila v za danes nepojmljivih razsežnostih, pa tudi jugoslovanskim ženskam, ki so bile na vseh frontah (ne le bojnih) nepogrešljive," je zapisal kurator.