Kondorjeve novosti: Camus, Hemingway, Murakami in Rožanc

Knjiga Proti neredu sveta vsebuje izbor kritičnih spisov, uvodnikov in govorov Alberta Camusa, prevedla sta jih Suzana Koncut in Jaša Zlobec. Ideja, da bi objavili nekaj neprevedenih spisov, je bila, kot je na današnji novinarski predstavitvi povedala Koncutova, stara, pri tem se je izkazalo, da je Camusov žurnalistični angažma oziroma njegovo reagiranje na aktualne dogodke med vojno in po vojni slovenskim bralcem še povsem neznano.

Izbor spisov je zaokrožen na tri poglavja: pisanje o družbenih tematikah, pisanje o novinarstvu ter pisanje o umetnosti. Spremno besedo je napisala novinarka Tanja Lesničar Pučko, ki je Camusova besedila označila za "bazično šolo novinarstva". Po njenih besedah namreč govorijo o odgovornosti novinarstva in o tem, kako resne težave ima z informativno korektnostjo na eni ter analizo in sintezo na drugi strani.

Velika reka z dvema srcema prinaša nov izbor kratkih zgodb literarnega klasika 20. stoletja Ernesta Hemingwayja in je kombinacija starejših prevodov Janeza Gradišnika in novih prevodov Miriam Drev. Kot je povedal pisec spremne besede Matej Bogataj, besedila segajo od čiste fikcije do zgodb, ki bi jih lahko brali kot reportaže.

Prevajalko je še posebej očarala doslej še neprevedena zgodba, po kateri je zbirka dobila ime in za katero je prepričana, da bo presenetila tudi slovenske bralce. V njej je, tako Drevova, glavni junak Hemingway sam, nastopa pa v vlogi precej ranljivega mladega moškega, ki ima za seboj precejšnjo krizo.

Slon izginja je prva zbirka kratkih zgodb Harukija Murakamija v slovenščini. Murakami velja za največjega sodobnega japonskega pisatelja in za najbolj prevajanega Japonca na Zahodu. Doslej je napisal 12 romanov in številne kratke zgodbe, ki jih je objavljal tudi v New Yorkerju in Playboyju.

Pravkar izdana zbirka zajema njegove zgodnejše zgodbe, ki so "kot njegovi romani, skrčeni na 20, 30 strani", je prepričan prevajalec Aleksander Mermal. Murakami v njih popisuje drobce iz vsakdanjega življenja, ki se mešajo z nenavadnim, nerazložljivim, neotipljivim.

Rdeči zajčki so izšli kot antologija kratkih zgodb ob letošnji 80-letnici rojstva in 20-letnici smrti Marjana Rožanca (1930-1990) in predstavljajo prerez njegovega kratkoproznega ustvarjanja med letoma 1959 in 1993.

Za Rožančevo pisanje je zelo značilen preplet literature na eni in življenja na drugi strani, v njegovih delih so namreč prisotni številni avtobiografski elementi in življenjske dileme, s katerimi se je srečeval, je povedal avtor spremne besede in izbora Urban Vovk. Knjiga vsebuje tudi bibliografijo Rožančevih objav, ki jo je pripravil Matjaž Hočevar.