V ljubljanski mestni kino Kinodvor se v petek za nekaj ur ponovno vrača program Kinosloga. Retrosex. Kuratorica programa, s katerim v Kinodvoru že šesto leto praznujejo tudi valentinovo, Maša Peče je v dopisnem pogovoru za STA spregovorila o ideji Retrosexa, porno žanru, občinstvu in letošnjem izboru filmov.

Državna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je bila letos v znamenju sedme umetnosti, je po besedah nekaterih obiskovalcev presenetila s svežino pristopa. Kritična misel predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada Vinka Möderndorferja, ki je Slovenijo primerjal z Butalami, pa je bila, kot so povedali, pričakovana.

Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva se lotevata raznolikih arhitekturnih nalog. Nagrado Prešernovega sklada med drugim prejmeta za projekt Dom v Arzenalu. Dom je, kot sta zapisala za STA, zelo intimna definicija. "Za nekoga je to socialni prostor, kjer so njegovi bližnji, za nekoga je to fizični prostor, za nekoga stavba, za druge gozd."

Martina Batič, letošnja nagrajenka Prešernovega sklada, je v dopisnem pogovoru za STA pojasnila svoj način delovanja na poti zborovske dirigentke, ki jo je pripeljala do zbora Francoskega radia, pri katerem deluje. Po njenem mnenju mora dirigent imeti obsežno strokovno znanje z več področij, da lahko poslušalcem posreduje skladateljevo sporočilo.

Stalnica poezije Jureta Jakoba vse od prve zbirke so motivi iz narave. Kot je pesnik povedal v dopisnem intervjuju za STA, naj bi pesem tisto, o čemer govori, na novo osvetlila ter tako, ne glede na to, kaj je njena eksplicitna tema, delovala osvobajajoče, nas trgala iz rutinskih, avtomatiziranih, popredmetujočih predstav.

Skladatelj Tomaž Svete je pred prejemom nagrade Prešernovega sklada za STA pojasnil ozadje svojih del, za katere je bil nagrajen, ter ponovil kritiko do slovenske repertoarne politike. Čeprav v Sloveniji pogreša nekoliko več drznosti, ostaja zvest samemu sebi in svoji (glasbeni) umetnosti. Na prvem mestu je zanj individualnost izraza.

Animator Dušan Kastelic bo nagrado Prešernovega sklada letos prejel za kratki avtorski film The Box oziroma Celica. Kastelic je sicer ustvarjalec z izjemnim opusom, ki poleg animacij vključuje še obilo stripov, ilustracij in računalniških iger. Njegova velika želja je ustvariti celovečerni animirani film, idej pa ima, kot pravi, še za par življenj.

Igralka Maruša Majer, letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada, je za STA spregovorila o ustvarjanju vlog ter o razmerah, v katerih te nastajajo. Beseda je tekla tudi o družbi, v kateri živimo. Prepričana je, da posledice neoliberalistične ideologije šele prihajajo. Rada se pogovarja, to se ji zdi nujno, tako zasebno kot profesionalno.