Sejem v Bologni je mnogo bolj kot na avtorje besedil osredotočen na ilustratorje, čemur sledi tudi slovenski program gostovanja. Kot je za STA povedala direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar, je eden ključnih namenov Slovenije kot častne gostje, da še poveča ugled in prepoznavnost otroške in mladinske literature v svetu.

Ob svetovnem dnevu poezije je o vlogi poeziji pri nas in po svetu v pisnem pogovoru za STA spregovorila lanskoletna Veronikina nagrajenka, pesnica, prevajalka in literarna teoretičarka Iva Jevtić, ki ji je všeč precizno pisanje. Glede položaja slovenskih pesnic pri nas je med drugim ocenila, da do sprememb na bolje vendarle prihaja, četudi počasi.

Ob svetovnem dnevu poezije je o vlogi poezije pri nas in po svetu v pisnem pogovoru za STA spregovorila lanskoletna Veronikina nagrajenka, pesnica, pisateljica, kritičarka, prevajalka in publicistka Miriam Drev. Kot je med drugim povedala, je poezija že v prabiti slovenskega naroda ter se tudi vprašala, kaj bomo brez lepote poezije kot notranje resnice.

Dramaturginja in teatrologinja Alja Predan kot selektorica letošnjega Tedna slovenske drame (TSD) ugotavlja, da slovenska dramatika v klasičnem pomenu besede izginja z gledaliških odrov, nadomestile so jo različne oblike snovalnega gledališča. Kot je ocenila v pogovoru za STA, gre za prehodno obdobje in bomo v prihodnje dramski tekst znova odkrili.

Letošnja nagrajenka Prešernovega sklada, igralka Jana Zupančič je v pogovoru za STA spregovorila o svoji poti v Mestnem gledališču ljubljanskem, občinstvu, kritiki in nenazadnje o predstavi Usedline, za katero je bila med drugim nagrajena. V predstavi jo je vznemirilo, kaj vse se dvigne nad nas, ko nekdo od bližnjih umre, kaj so te - usedline.

Dobitnica nagrade Prešernovega sklada Miljana Cunta je v intervjuju za STA spregovorila o svoji nagrajeni zbirki Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, pa tudi o siceršnjem ustvarjanju poezije in pomenu, ki ga ima ta za današnji čas. Po njenem mnenju se poezija priklanja notranjemu življenju, ki nas zaradi svoje neujemljivosti bega.

Mezzosopranistka Nuška Drašček, letošnja nagrajenka Prešernovega sklada, se posveča širokemu razponu glasbenih zvrsti in v vseh se prepozna z enako vnemo. "Rada imam različne žanre in se jih zelo rada lotim, tiste, ki jih seveda lahko korektno izvajam," je povedala za STA. Idej ji ne zmanjka, prav tako ne vlog, ki bi jih še želela doseči.

Dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo Henrik Neubauer se je zavezal baletni umetnosti, ki jo spremlja tudi še pri svoji visoki starosti. Pri 94 letih je še vedno aktiven tudi kot pisec, saj pripravlja knjigo o baletnih točkah v opernih delih.