V Kranjski Gori in okolici je težko zgrešiti, da je tu doma Kekec. Od vrtca, šole, številnih lokalov in smučišč, vse je povezano s pripovedkami Josipa Vandota. Če jih želiš doživeti v živo, se podaš v Kekčevo deželo, ki je v teh krajih vse od leta 1991 prava uspešnica.

V Kranjski Gori in okolici poteka četrti Mednarodni filmski festival Kranjska Gora, ki ga organizira igralec, režiser in producent Matjaž Javšnik z ekipo. Festival je iz več razlogov prav posebno doživetje. Če pričakuješ, da bo potekal v skladu z napovedanim programom, kaj hitro potoneš v obup, če se zgolj prepustiš vzdušju, je to pravi kraj zate.

Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova, ima trenutno 96 rednih in izrednih članic in članov ter 85 dopisnih. Junija je izredna članica postala tudi 37-letna skladateljica Nina Šenk. Kot je povedala za STA, v članstvu vidi veliko spodbudo za aktivno udejstvovanje tudi v prihodnje.

Slab teden pred uradnim začetkom 67. Ljubljana Festivala je v Ljubljani nastopil čas za vsebinsko povezan manjši festival, ki meščane in turiste nagovarja na nekoliko drugačnem prizorišču - Ljubljanici. Plovbo na eni izmed ladjic, ki vodi do zapornice ali do Špice, z glasbo spremljajo dijaki ljubljanskega konservatorija ali študenti akademije.

Predsednica letošnje žirije za kresnika, Delovo nagrado za roman leta, Mimi Podkrižnik je za STA povedala, da finalno peterico sestavljajo zelo raznolika dela, ki so vsa po vrsti močna in pritegnejo vsako po svoje. Tiste, ki ugibajo o nagrajencu, je posvarila: "Kdor misli, da že ve, kdo bo v nedeljo zvečer prižgal ogenj na Rožniku, se lahko moti."

V slovenski založniški verigi se vse prepogosto zgodi, da se, predvsem v finančnem smislu, pozabi na nekoga, brez katerega verige sploh ne bi bilo - avtorja. O tem smo med drugim govorili s pisateljem in nekdanjim direktorjem Javne agencije za knjigo RS (Jak) Slavkom Preglom ter avtorico Bronjo Žakelj.

Poznavalci že nekaj časa ugotavljajo, da je slovenska založniška dejavnost ogrožena, s tem pa na dolgi rok morda tudi obstoj slovenskega jezika. Razlogov je več, a razmišljanje, da bi škodo založbam lahko povzročale knjižnice, ker naj bi si bralci knjige raje izposojalo kot kupovali, je po oceni Vesne Horžen iz Združenja splošnih knjižnic napačno.

Z Mitjo Ličnom, direktorjem založbe Goga, ki relativno uspešno krmari v založništvu nenaklonjenim razmerah, smo se pogovarjali o stanju stvari. Tudi tistem, ki ga je v pogovoru orisala direktorica Javne agencije za knjigo RS Renata Zamida. Lična skrbi trend sodelovanja pri dejavnostih zunaj Slovenije, doma pa se težav ne rešuje v zadostni meri.