Na dvorcu Ivana Tavčarju na Visokem pri Poljanah ob stoletnici povesti Cvetje v jeseni letos nadaljujejo restavratorska dela. Precejšnji del dvorca je v preteklih letih občina že uredila, letos pa dela prvič izvaja državni restavratorski center. Dvorec je tudi v postopku za razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena.

Ljubljano poleti določa vrvež. Turisti in domačini se zgrnejo na ulice in uživajo v utripu mesta. Koliko pa jih ob tem zanima kultura? Prestolnico poleti zelo zaznamuje Ljubljana festival, na katerem beležijo dober obisk Slovencev in tujcev, pritegnejo tudi ostale prireditve na prostem in muzeji, a primat zanimanja drži Plečnikova zapuščina.

Koščena piščal, ki je bila leta 1995 odkrita v jamskem najdišču Divje babe I, že dalj časa buri duhove. Med tem ko nemški arheologi menijo, da so luknje v kost naredile zveri, slovenski menijo, da jih je naredil neandertalec. O tem, kot je za STA povedal arheolog dr. Boštjan Odar, pričajo raziskave iz zadnjih let.

Letos mineva sto let od prvega izida ilustrirane slikanice s povestjo Martin Krpan. V slikanici se srečujeta humorna pisava Frana Levstika in satirične risbe Hinka Smrekarja. Avgusta bo pri Mladinski knjigi izšla jubilejna izdaja slikanice s Smrekarjevimi ilustracijami. Od leta 1954 so ponatisi slikanice izhajali s podobami Toneta Kralja.

Na razpisu podprograma Kultura Ustvarjalne Evrope je bilo letos izbranih sedem projektov s slovenskim vodjo ter deset slovenskih partnerjev, kar je velik uspeh. Največ je projektov s področja uprizoritvenih umetnosti, sledijo projekti, vezani na kulturno dediščino, literaturo, vizualne umetnosti, nove tehnologije ter interdisciplinarne pristope.

Na Filozofski fakulteti poteka 53. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Udeleženci, ki prihajajo iz 24 držav, letos po besedah predsednice seminarja Alojzije Zupan Sosič skozi tri perspektive spoznavajo, "kako Slovenci ljubimo". Vzdušje na seminarju je sproščeno, a hkrati delovno, saj se udeleženci želijo naučiti čim več.

Minister za kulturo Tone Peršak meni, da bi bilo treba na kulturo pogledati nekoliko drugače. Javni interes se je z lastno državo spremenil, gre za "refleksijo življenja skupnosti in našo skupno zavest". Izhodišče je nacionalni program za kulturo, ki bo drugačen od sedanjega. Spremembe, ki bi jih uvajali postopoma, pa znajo biti "tudi travmatične".