Stota obletnica smrti največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, ki je bil povod za številne dogodke, ki so se vrstili v tem letu, se približuje vrhuncu. Kronala jih bo državna proslava v ponedeljek, na predvečer obletnice, na Vrhniki. Dan kasneje bodo njegovo literaturo, nazore in pomen osvetlili še na mednarodnem simpoziju v Ljubljani.

Na rojstni dan pesnika Franceta Prešerna, 3. decembra, bodo kulturne ustanove ponovno brezplačno odprle vrata, da bi proslavile Ta veseli dan kulture. Z akcijo ministrstvo že skoraj dve desetletji približuje kulturne vsebine tistim, ki redkeje zaidejo v te institucije. Letošnja bo minila tudi v znamenju iztekanja Evropskega leta kulturne dediščine.

Donacije v galerijah, ki so STA posredovala podatke, predstavljajo okoli polovico fundusa. Bogatijo zbirke, a je, kot opozarja umetnostna zgodovinarka Beti Žerovc, potrebna izdelana politika sprejemanja donacij in sprejemi se morajo dogajati le na podlagi strokovnih odločitev. Kustos Tevž Logar opozarja na problematiko plačila za umetnikovo delo.

Z donacijami pridobljena dela predstavljajo pomemben delež v zbirkah slovenskih galerij. V javnih zavodih, ki so STA posredovali podatke - Mednarodni grafični likovni center (MGLC), Moderna galerija in MSUM Ljubljana ter Umetnostna galerija Maribor (UGM) -, se ta giblje med 40 in 60 odstotkov.

V Slovenskem planinskem muzeju je na ogled razstava z naslovom Korajža je ženskega spola, ki obiskovalcu približa izjemne dosežke slovenskih alpinistk. Te so bile v zgodovini alpinizma pogosto v senci moških, "če jih je splezala baba", je veljalo, da ti dosežki že niso mogli biti presežni. O razstavi je za STA spregovorila kustosinja Saša Mesec.

V prestolnico se v sredo vrača 29. Ljubljanski mednarodni filmski festival (Liffe), ki poleg cinefilov med drugimi pritegne tiste, ki bi si ob siceršnji ponudbi želeli spoznati kinematografije daljnih držav. Priložnosti za to bo veliko, tudi preko Fokusa in Retrospektive, ne bodo pa umanjkali filmi velikih, zelo znanih režiserjev.

Janez Škof, letošnji dobitnik Borštnikovega prstana za življenjsko delo, je igralec z velikim občutkom za improvizacijo. K igri pristopa, kot pravi, z igro, skrivnost gledališča pa vidi v tem, da se dogaja zdaj, ta trenutek. Druga plat njegovega poustvarjanja je glasba, ki se ji kot samouk predaja z glasom in harmoniko v skupini Čompe.

Reformacija, od katere je minilo že več kot pol tisočletja, je v slovenskem prostoru poskrbela za prevetritev družbenih in verskih razmer. Trubar in njemu podobni uporniki so rušili ustaljeni socialni in politični red. Dali so nam kulturno in narodno samozavest ter orodje za spremembe in razvoj, meni predsednik društva Primož Trubar Matjaž Gruden.