Ob imenu Mojmir Sepe se marsikomu v spomin prikličejo melodije, ki so jih in jih še vedno prepevajo tako posamični pevci kot različni zbori. Bil je med začetniki slovenske zabavne glasbe ter vseskozi njen aktivni ustvarjalec in poustvarjalec. V soboto bo dopolnil 90 let. Kot je povedal za STA, se z veseljem ozira nazaj na svoje delovanje.

Ljubljanski muzeji in galerije so se na posledice epidemije koronavirusa odzvali s povečanjem virtualnih vodstev po razstavah ter doslednim upoštevanjem zdravstvenih ukrepov, a ponekod ostaja upanje, da potreb po dolgotrajnih spremembah ne bo. Virtualna vodstva po eni strani pokažejo več, a ne nadomestijo živega stika, za katerega si prizadevajo.

V Vikrčah pri Medvodah so prejšnji teden začeli snemati celovečerni prvenec Vesolje med nami režiserke Rahele Jagrič Pirc. Prvi film, ki nastaja po epidemiji koronavirusa iz nacionalnega filmskega programa, je prevzela produkcijska hiša Arsmedia. Sredi petega snemalnega dne sta ga za STA predstavila producent Boštjan Ikovic in režiserka.

Na kresno noč bodo na Rožniku podelili nagrado kresnik časopisne hiše Delo za najboljši roman leta. Peterica finalistov je znana že slab mesec, podpisuje pa zvrstno raznolika dela, ki jim je morda še najbolj skupno seganje v preteklost, skozi uradno ali osebno zgodovino. Ob 30. podelitvi kresnika so jubilejno priznanje že izročili Dragu Jančarju.

Vlada je prejšnji teden razrešila predsednika sveta Javne agencije za knjigo RS (Jak) Slavka Pregla in članico sveta Vesno Horžen ter za nadomestna člana imenovala komparativista Matejo Komel Snoj in Mitjo Čandra. Razrešena naj bi pri izvajanju svojih navodil ravnala pristransko in v nasprotju z načelom dobrega gospodarja, kar sta demantirala.

Na Ptuju bi moral konec tega tedna potekati Operni večer na Panorami, ki zadnja leta naznanja glasbeni festival Arsana, a bo zaradi omejitev zaradi covida-19 odpadel. Namesto tega bo v soboto Tango Story v Ormožu, osrednji del festivala pa bo potekal julija. Na sporedu ostajajo tudi drugi ptujski festivali, a z določenimi prilagoditvami.

V Narodni galeriji že dalj časa potekajo priprave na razstavo Fortunata Berganta, ki bo po letu 1951 prva, posvečena temu baročnemu slikarju. Med tem ko je prva slogovno opredelila njegovo delo in ga umestila med slikarje tistega časa, bo razstava, ki jo bodo odprli v začetku prihodnjega leta, predstavila njegove vzore in vpliv ter naročnike.