Ptujski dominikanski samostan bo postal kongresno-kulturni center

Stavba nekdanjega dominikanskega samostana, ki stoji na obrežju Drave na zahodnem robu starega mestnega jedra Ptuja, danes služi kot muzej. Začetek gradnje sega v leto 1230, gre pa za kvadratno stavbo z notranjim dvoriščem in križnim hodnikom v skupni površini nekaj več kot 6000 kvadratnih metrov.

Po besedah ptujskega župana Štefana Čelana želijo izkoristiti vse potenciale te pomembne točke v mestu in vanjo znova pripeljati življenje. "Ideja je, da se to čudovito infrastrukturo preuredi na način, da se bo jutri tukaj dogajalo 365 dni v letu."

Kot je župan pojasnil na predstavitvi investicij v okviru projekta EPK ta teden na Ptuju, lahko ta lokacija v sodelovanju s Termami Ptuj na drugi strani reke nudi odlično infrastrukturo za izvedbo kongresne in kulturne dejavnosti.

Po njegovem mnenju je namreč prihodnost ravno v kongresnem turizmu, po katerem vlada po svetu veliko povpraševanje. "Če Ptuj ni spodoben pripeljati sem vsaj dvajset od skupno 100.000 enotedenskih znanstvenih simpozijev na svetu, je žalostno," je izračunal.

Prednost kongresnega turizma je tudi v tem, da poteka večinoma v dopoldanskem času. Zvečer je tako infrastruktura prosta za ostale dogodke. "Po zaključenem kongresu je zvečer na tej isti lokaciji mogoče izvesti gledališke predstave, koncerte in podobno," je pojasnil župan.

Za preureditev kompleksa je občina razpisala arhitekturni natečaj, na katerem je žirijo najbolj prepričala ideja arhitekturnega biroja Enota. Član zmagovalne ekipe Dean Lah je pojasnil, da so objekt od vsega začetka obravnavali kot izjemno pomembno točko v mestu, ne le v smislu grajene strukture, ki pomembno definira veduto mesta, ampak tudi glede njene vpetosti v okolje.

Zaradi tega so se odločili za nekoliko drugačen pristop od klasičnega. Namesto da bi se na prvem mestu lotili prenove samega poslopja samostana in šele nato okolice, so si najprej poskušali ustvariti sliko njegovega položaja v mestu in ugotoviti, kako lahko objekt pomaga pri oživljanju mestnega središča. "Projekta se torej nismo lotili odznotraj navzven ampak od zunaj navznoter," je pojasnil Lah.

Pri oblikovanju idejne rešitve so posledično zavzeli dva različna pristopa, enega za obnovo samostana in drugega za ureditev neposredne okolice objekta. "Če je sam objekt samostana zadržano oblikovan v spoštovanju kulturne dediščine, je zunanjost malo bolj ekspresivna," je dejal arhitekt.

Neposredno okolico tako sestavljajo štirje večji zunanji prireditveni sklopi, ki pa niso zasnovani v klasični amfiteatrski obliki, ampak so se v Enoti odločili za bolj organske oblike. S tem so želeli doseči, da te površine ne bi živele le v času nekega dogodka, ampak da bi celodnevno služili kot prosta javna površina.

K prenovi samega samostana so, kot omenjeno, pristopili s spoštovanjem do kulturne dediščine in se odločili za dva glavna posega. Eden je preureditev cerkvene ladje v osrednji kongresno-kulturni prireditveni prostor, drugi pa nadkritje notranjega atrija. Za slednje so se odločili zato, ker so prepričani, da tako velik kompleks potrebuje nek osrednji prostor, "nekakšno srce objekta, od koder se napajajo" vsi drugi prostori.

Sami so prenovljeni objekt poimenovali Prireditveni center Ptuj, saj menijo, da bi moral biti zastavljen čim širše. Tudi arhitekturna zasnova je takšna, da je mogoče v njem organizirati raznovrstne prireditve. "Ni nujno, da so v njem vsak dan prireditve. Že stimulativna okolica je dovolj, da pritegne ljudi, da so pripravljeni v njem preživljati svoj prosti čas," meni Lah.

Tako župan kot arhitekt priznavata, da je celotno idejo nemogoče uresničiti že do leta 2012. Takrat naj bi bila dokončana le dvorana v nekdanji cerkvi, ki predstavlja eno od stranic samostanskega kvadrata in bo po načrtih služila kot eno glavnih prizorišč za prireditve v okviru projekta EPK.

Pogodba za izdelavo projektne dokumentacije je po besedah Čelana tik pred podpisom, gradbeno dovoljenje pa mora biti izdano do konca leta, da bodo lahko kandidirali za državna sredstva. Celotna investicija je ocenjena na 18 milijonov evrov.