Wikipedia beleži deseto obletnico delovanja

Ta brezplačno dostopna in neprofitna spletna enciklopedija je v zadnjih desetih letih z vse večjo priljubljenostjo globoko spremenila način, kako ljudje dostopajo do informacij. Postala je tako rekoč osnoven spletni referenčni vir in ena najbolj obiskanih spletnih strani na svetu.

Leta 1966 v ZDA rojeni Wales je sprva vodil spletni portal za moške Bomis, nato se je leta 2000 lotil projekta klasične spletne enciklopedije Nupedia, ki velja za predhodnico leta 2001 ustanovljene Wikipedie. Neuspešno Nupedio je ukinil leta 2003.

V začetku je pri razvoju Nupedie in nato Wikipedie sodeloval še Larry Sanger, a je nato leta 2002 zapustil projekt zaradi spora v zvezi z nadzorom kakovosti.

Wikipedia se je nato izkazala za bolj uspešno, kot si je kdorkoli kadarkoli predstavljal. "Začela je svoje življenje in postala izjemno priljubljena stvar," pravi glavna izvršna direktorica Wikipedie Sue Gardner.

Wikipedia je danes dostopna v več kot 250 jezikih, premore okrog 17 milijonov člankov, uporablja jo na stotine milijonov ljudi z vsega sveta, urejajo pa milijoni tako imenovanih wikipedijcev, torej posameznikov, ki prostovoljno vnašajo nove vsebine vanjo.

Doslej se je Wikipedia zelo dobro zasidrala v bogatih državah, zdaj pa se želi razširiti še v razvijajočih se državah, kjer se postopno povečujeta tako pismenost kot dostop do interneta.

Tako se že pripravlja na odprtje svoje prve pisarne izven ZDA, in sicer v Indiji. Poleg tega širi in izboljšuje svojo spletno stran v kitajščini, čeprav Peking omejuje dostop do nje.

Jedro skupnosti urednikov Wikipedie, torej tistih posameznikov, ki naredijo vsaj pet vnosov na mesec, danes šteje že skoraj 100.000 prostovoljcev z vsega sveta, pri čemer so nekateri anonimni.

Po mnenju Gardnerjeve so motivi posameznikov, ki so pripravljeni vnašati in popravljati podatke, različni. Nekaterim je to preprosto zanimivo, drugi to počnejo, ker želijo na ta način izboljšati svet in ker verjamejo, da je dostop do informacij človekova pravica, tretji želijo na ta način izkazati svoje znanje, če ne drugje, vsaj znotraj skupnosti wikipedijcev.

Kritiki Wikipedie po drugi strani pravijo, da je ta s strani uporabnikov urejevana enciklopedija pristranska in nezanesljiva.

Študija, ki jo je leta 2006 objavila revija Nature, pa je ugotovila, da je natančnost Wikipediinih člankov presenetljivo dobra - število napak se ni močno razlikovalo kot pri ugledni enciklopediji Britannica.

V Wikipedii priznavajo možnost tega tveganja, vendar hkrati poudarjajo, da prednosti, ki izvirajo iz njene odprtosti, popolne transparentnosti, stalnega osveževanja in množičnega prispevanja člankov, občutno premagajo prednosti klasičnega ustvarjanja enciklopedičnih člankov, ki temelji na večkratnih preverjanjih s strani strokovnjakov.

Wikipedia, za katero skrbi leta 2003 ustanovljena neprofitna organizacija Wikimedia, danes po vsem svetu zaposluje okrog 50 ljudi in ostaja neprofitna. To zagotavlja tudi Wales, ki je sicer leta 2004 ustanovil tudi profitno podjetje Wikia. Gre za brezplačno spletno stran, na kateri je mogoče ustvariti in nato voditi svoj lasten wiki, prihodke pa ustvarja z oglasi.

Wiki je po navedbah Wikipedie strežniški program, ki uporabnikom omogoča prosto ustvarjanje in urejanje spletnih strani s spletnim brskalnikom. Na tem temelji tudi sama Wikipedia.