Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

NEVARNOST V HIŠI NA KONCU - NOV POIROTOV PRIMER SLOVITE AGATHE CHRISTIE

Kriminalni roman Nevarnost v hiši na koncu med slovenske bralce prihaja prvič. V tokratno kriminalno zgodbo Agatha Christie vplete lepotico Nick Buckley, lastnico razpadajoče hiše, ki se ji dogajajo nenavadne, srhljive stvari. V čudnih okoliščinah ji odpovejo zavore, na obalni poti jo za las zgreši ogromna skala, nanjo skorajda pade ogromna oljna slika, naboj pa ji preluknja pokrivalo; skratka nevarnosti se kar vrstijo. Na pomoč priskoči legendarni detektiv Hercul Poirot, ki počitnikuje na korniški obali. Ponovno mora vklopiti svoje male sive celice in začeti z iskanjem motiva in tekmo s časom, saj bo morilec kmalu udaril znova.

Agatha Christie (1890-1976) je svetovno znana pisateljica detektivk. Mojstrski zapleti v skoraj 100 romanih so privlačni za vse ljubitelje dobre kriminalke. Britanska pisateljica je napisala tudi 16 gledaliških iger. Roman Nevarnost v hiši na koncu so pri Mladinski knjigi izdali v zbirki Krimi, v kateri izhajajo avtoričine knjige, ki doslej še niso bile prevedene v slovenščino. Pričujočo detektivko je poslovenila Vesna Črnivec.

KRIMINALKA JAMESA PATTERSONA DVA PROTI ENEMU - TRINAJSTI PRIMER ALEXA CROSSA

V zbirki Krimi je izšel tudi Trinajsti primer Pattersonovega detektiva Alexa Crossa, ki se je ravno privadil na prijetno rutino v svoji psihiatrični ordinaciji, ko so ga okrutni zločini znova potegnili v vrtinec raziskovanja. Prizorišče zločinov oziroma krvavi oder postane mesto Washington, v katerem se odvija grozljiva predstava serijskega klavca, ki se podpisuje kot Gledališki morilec. Cross se ukvarja s povezavo med gledališkim morilcem in zamerljivim starim znancem Veleumom, ki je nedavno pobegnil iz najstrožje varovanega zapora v ZDA. Roman je za slovenske bralce prevedel Miro Mrak.

James Patterson (1947) je odrasel v malem mestecu države New York. Leta 1977 je za svoj prvi roman "The Thomas Berryman Number" prejel oskarja kriminalk "Edgar Award". Njegovi poznejši romani so že več let na najvišjih mestih lestvic branosti in so dobitniki številnih knjižnih nagrad. Patterson piše romane za odrasle, mladino in trilerje ter velja za najbolj prodajanega avtorja vseh časov. Napiše do štiri naslove letno. Njegove knjige so bile prodane v več kot 130 milijonih izvodov po vsem svetu. Sedem romanov je odkupil Hollywood.

ČAROVNIKOV VAJENEC - TOKRAT STRIPOVSKA VERZIJA KULTNEGA ROMANA EVALDA FLISARJA Z ILUSTRACIJAMI DAMIJANA STEPANČIČA

Čarovnikov vajenec Evalda Flisarja velja za najbolj brani slovenski roman po drugi svetovni vojni. Prvič je izšel leta 1986, do zdaj je bilo natisnjenih že sedem izdaj. Tokratno različico - gre za osmi ponatis - so v Vodnikovi založbi izdali v sklopu akcije Knjige za vsakogar v okviru projekta Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010. Mojstrsko napisana pripoved o potovanju po skritih pokrajinah človekove notranjosti in hkrati napet pustolovski roman se dogaja v himalajskem pogorju. Govori o nenavadnem prijateljstvu med indijskim modrecem Joganando in mladim Evropejcem, ki bi se rad za vselej uravnovesil in našel dokončne odgovore na vprašanja o namenu in pomenu svojega bivanja.

Evald Flisar se je rodil leta 1945 v Prekmurju. Obiskoval je gimnazijo v Murski Soboti, študiral primerjalno književnost v Ljubljani, angleški jezik ter literaturo v Londonu in psihologijo v Avstraliji. Med potovanji po svetu - obiskal je več kot osemdeset držav - se je preživljal na različne načine. Med letoma 1995 in 2002 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev, od leta 1998 je glavni urednik Sodobnosti. Sedemnajst let je živel v Londonu, od leta 1990 živi v Ljubljani. Je avtor številnih proznih in dramskih del, med odmevnejšimi so Tisoč in ena pot, Čarovnikov vajenec, Kaj pa Leonardo? in Stric iz Amerike.

Damijan Stepančič se je rodil leta 1969 v Ljubljani. Po Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani je nadaljeval študij na Akademiji za likovno umetnost, smer oblikovanje. Po zaključenih prvih dveh letnikih se je odločil za študij na slikarskem oddelku, kjer je leta 1996 tudi diplomiral. Od takrat se posveča predvsem mladinski knjižni ilustraciji. Sodeluje tudi s periodičnim, predvsem mladinskim tiskom.

VROČE: KAKO USTAVITI PREGREVANJE PLANETA - DELO RADIKALNEGA OKOLJSKEGA MISLECA GEORGEA MONBIOTA

V knjigi Vroče: Kako ustaviti pregrevanje planeta Monbiot utemeljuje dejstvo, da se človeštvo lahko izogne zelo neprijetnim posledicam podnebnih sprememb le, če se države oziroma družbe v najkrajšem času preoblikujejo v "brezogljične ali nizkoogljične". Za dosego tega cilja so potrebne temeljite spremembe ekonomske in energetske politike, popolna preusmeritev na javni prevoz pa tudi spremembe v vsakdanjem življenju slehernika pri njegovih potrošniških navadah.

George Monbiot je eden svetovno najvplivnejših radikalnih okoljskih mislecev. Njegove kolumne za časnik The Guardian so cenjene tako zaradi izvirnosti kot poglobljenih raziskav in so objavljene v časopisih po vsem svetu. Monbiot je avtor več knjižnih uspešnic, na podlagi svojih večletnih raziskovalnih potovanj po Indoneziji, Braziliji in Vzhodni Afriki je napisal tudi nekaj popotnih vodnikov. Prejel je številne nagrade, med drugim "UN Global 500" za izjemne okoljske dosežke, ki mu jo je leta 1995 podelil Nelson Mandela.