Klemen Ramovš: Seviqc Brežice vedno bolj prepoznaven evropski festival

Festival bo od 22. junija do zaključnega večera ponudil 45 koncertov stare glasbe, ki je tudi to poletje oživila številne gradove in sakralne objekte. Festival Seviqc po Ramovševih besedah ostaja visoko ugleden in vedno bolj evropski festival, ki je letos, le ob nekolikanj manjšem obisku kot lani, prinesel tudi nekaj novosti.

"Tisto, kar je morda znotraj ustroja festivala pomembno, je, da smo vključili nekaj novih lokacij. Novost so bili koncerti v Prekmurju in na Obali, festival se je utrdil v Ljubljani in navezali smo še tesnejše stike z mestno občino Maribor kot Evropsko prestolnico kulture 2012. V ta namen smo že letos izoblikovali poseben festivalski sklop, ki smo mu dali ime Seviqc Munucipii, v njegovem okviru pa se je zvrstilo 13 koncertov stare glasbe v mestnih občinah Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje. V takem ali širšem okviru se želimo predstaviti tudi leta 2012, ko bodo te občine zaokrožale evropsko kulturno prestolnico in bomo v vseh šestih mestnih občinah poskrbeli še za veliko razstavo starih instrumentov," je povedal Ramovš.

Sicer pa so, kot je dejal, še posebej ponosni na otvoritveni koncert v Viteški dvorani brežiškega gradu s prvo slovensko izvedbo Dolarjeve Dunajske maše ali Misse Viennensisi. "To je bil za vse nas velik dogodek, saj smo predstavili najpomembnejšo skladbo slovenske baročne glasbene dediščine, gregorianiko iz 15. stoletja, ki je zasnovana za 16 pevskih solistov in prav toliko instrumentalistov z orglami. Ob spremljavi italijanskega Orchestra Baroocco di Bologna in avstrijskega Grazer Schola Cantorum je nastopil tudi odličen domači vokalni sestav Chorus N'omen, dirigent koncerta pa je bil ugledni slovenski zborovodja Tomaž Faganel. Z dvema koncertoma in skladbami iz zapuščine Iacobusa Gallusa se je izkazal tudi Komorni zbor RTV, kar je bil prav tako pomemben slovenski prispevek k našemu letošnjemu festivalu stare glasbe. Saj je znano, kako slabo je, z izjemo baroka in Gallusa, ohranjena slovenske glasbena dediščina, zato je toliko pomembneje promovirati Gallusa, zlasti kot blagovno znamko. Seveda bomo tudi na festivalu prihodnje leto poskrbeli za ustrezen slovenski delež avtorjev in izvajalcev," je dodal.

Na očitke, češ da je festival stare glasbe Seviqc Brežice drag, za marsikoga predrag, pa Ramovš odgovarja, da bo letošnji projekt s 45 koncerti po vsej državi res stal 711.464 evrov, a je to, v primerjavi s podobnimi festivali po Evropi, povsem običajen znesek.

"Očitki, ki se pojavljajo, so posledica nepoznavanja in nerazumevanja, morda občutka ogroženosti, med nevladnimi organizacijami lahko tudi zavidanja. Nadvse pomembno je, da nam ministrstvo za kulturo za štiri leta zagotavlja ustrezen delež, letos je to dobrih dvajset odstotkov, a je to še vedno mnogo manj, kakor dobi denimo neka državna ustanova oziroma državni javni zavod. Ker skupaj z denarjem od lokalnih skupnostih prejmemo 53 odstotkov prihodkov, moramo sami z donacijami, sredstvi sponzorjev in drugimi prihodki zbrati preostalih 47 odstotkov denarja. In ne gre pozabiti, da vsega šest redno zaposlenih pripravi 45 kakovostnih koncertov na 33 lokacijah, kar je tudi zahteven logistični zalogaj. V primerjavi z javnimi zavodi pripravimo mi z bistveno nižjimi stroški in z mnogo večjim deležem lastnih sredstev vrhunske kulturne dogodke," pravi Ramovš.

Sicer pa so, kot pravi zgovorni za podobne festivale, kakor je Seviqc Brežice, tudi evropski podatki s konca lanskega leta: "Seviqc Brežice je za 19 odstotkov dražji, a nudimo za desetino več koncertov in pripravlja jih za četrtino manj zaposlenih. Lahko bi rekel, da imamo za 40 odstotkov višjo produktivnost, kot podobni festivali po Evropi. Le vprašam se lahko, kdo v naši državi še ima takšen rezultat. Dovolj dokazov je, da občutno bolj kakor drugi, opravičimo javna sredstva in da je racionalnost našega poslovanja znatno višja. Posebej pa seveda šteje, da z naborom čudovitih historičnih prostorov, v katerih so koncerti, predstavljamo Evropi bogato preteklost naše dežele. Na zemljevid Evrope jo seveda še posebej umeščajo umetniki, ki prihajajo k nam in svoje vtise prenašajo v svoja okolja. Tudi zaradi vsega tega je naš festival pomemben za Slovenijo, prepoznaven po svetu, kakovosten ter vedno bolj evropski. In ni nepomembno, da imamo ugledno mesto tudi v REMA, združenju, ki povezuje 61 evropskih festivalov stare glasbe."