Širca: Lutke v minoritih največja investicija mesta v prihodnost

"Nekoč samostan, potem vojašnica, zatem večletna praznina. Ni lepšega, kot to, da se stvari, četudi ne čez noč, tako radikalno obrnejo na glavo," je o prenovljenem zgodovinsko zelo pomembnem objektu dejala ministrica. Po njenih besedah je to še en dokaz, da država ni pozabila na Maribor, kot se to večkrat ponavlja v lokalni politiki.

"Včasih se počutimo, kot da smo ministrstvo za kulturo za Maribor. To je seveda v luči prihajajoče Evropske prestolnice kulture (EPK) tudi razumljivo. Tu se itak včasih počutimo tudi kot biriči, ki kar naprej gledajo na prehitro hitečo uro," je na slovesnosti, ki sta jo povezovala Kralj Matjaž in Princesa na zrnu graha, še dejala ministrica.

Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrik Gjerkeš vidi pomen te "zadnja leta prioritetne investicije na področju kulture" v državi tudi v povezavi z razvojem turizma in promocijo kulture v Podravju. "Prepričan sem, da boste znali ta potencial, tako kot mnoge druge, dejavno izkoristiti," je dejal in vsem, "ki pred in za zaveso brusite jezik, um in gledališke deske," čestital za 36-letno delo.

Direktorica lutkovnega gledališča Mojca Redjko je ponovila, da se zavedajo pomena, ki ga lutke imajo za razvoj otrok, pa tudi odgovornosti, ki jo kot javni zavod nosijo pri postavljanju meril za kakovost. Z novimi prostori bo vse to lažje, je ocenila.

"Veliko je bilo polen, a tudi modrosti," so bile besede župana Franca Kanglerja. "Zelo sem vesel, da nam je skupaj z državo in Evropo končno uspelo uresničiti ta projekt," je dodal. Ob tej priložnosti je izrekel posebno zahvalo mariborskima lutkarjema Bredi in Tinetu Varlu in jima za dolgoletno delo na področju lutkarstva podelil pečat mesta.

Lutkovno gledališče, ustanovljeno leta 1973, je zadnjih nekaj let gostovalo v mnogo pretesnih prostorih nad Mariborsko knjižnico na Rotovžu, z današnjim dnem pa je preseljeno v sodobno urejen, obnovljen nekdanji minoritski samostan na Lentu. Prenova objekta in selitev lutk vanj velja za enega največjih investicijskih projektov v Mariboru v zadnjih letih. Celotna investicija je znašala nekaj več kot 14 milijonov evrov, pri čemer je 6,4 milijona evrov prišlo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, 2,7 milijona evrov je prispevalo ministrstvo za kulturo, ostalo pa je zagotovila občina.