Gostje vileniškega festivala: Dovolj časa za književnike

Esejist in pisec zgodovinskih knjig Klemen Jelinčič-Boeta, ki se uveljavlja tudi kot pisatelj, je na Vilenici prvič. Nad festivalom je navdušen, saj ta nudi priložnost za številna srečanja, pogovore, nadvse navdihujoča so zanj tudi literarna branja. Prav četrtkovo v kraški vasi Lokev je bilo tudi po mnenju konzultantov festivala eno najboljših v zadnjih letih. V cerkvi sv. Mihaela so se prepletale besede Veronike Dintinjane in Suzane Tratnik iz Slovenije, Avstrijca Maxa Blaeulicha, Enesa Kariča iz BiH, Nemca Joachima Sartoriusa in Octaviana Sovianyja iz Romunije.

Soviany je bral pesmi s krovnim naslovom Veliki ljudje revolucije. Ironično je upesnil like Stalina, Marxa, Rose Luxemburg in drugih. Na vprašanje, zakaj se ni lotil tudi Ceausescuja, je odgovoril, da ga tako zelo prezira, da si ne zasluži mesta v pesmi, je pa že pomislil, da bi lahko v lirični obliki zabeležil lik Tita.

Suzana Tratnik je gostja vileniškega festivala že drugič. Letos ji je pripadla čast branja na sobotni sklepni slovesnosti v kraški jami Vilenica. Kot je povedala za STA, jo na festivalu navdušuje veliko število zelo dobro obiskanih literarnih večerov avtoric in avtorjev iz vsega sveta. Z njimi se rada spusti v pogovore, včasih pa je dovolj, da jih zgolj vidi ali doživi na literarnih nastopih. Tratnikovi se zdi prednost vileniškega festivala tudi ta, da je program sproščen ter da povabljeni avtorji niso podvrženi preštevilnim dogodkom, kot je to običaj na nekaterih drugih festivalih.

Kot je za STA povedal makedonski pisatelj Blaže Minevski, se vileniški festival od drugih razlikuje tudi po tem, da ima vsak nastopajoči na literarnih branjih dovolj časa, da se predstavi nekoliko širše, ne, denimo zgolj z eno pesmijo. Na večeru v Lokvi je imel občutek, kot da bi se pred njim zvrstili nekakšni literarni portreti. Posebnost vileniškega festivala je po njegovem ta, da so vsi literarni žanri enakovredno zastopani. Makedonski gost je očaran tudi nad različnimi bralnimi prizorišči, saj beseda v cerkvi zveni povsem drugače kot v dvorani ali na prostem. V prvi vrsti pa je, tako Minevski, Vilenica izvrstna priložnost za vpogled v trenutno literarno dogajanje, predvsem v Srednji Evropi.

Poljski pesnik in slikar Jacek Dehnel, ki je v času piknika v Lokvi ves čas reševal sudoku, je bil tudi gost nedavnega festivala Dnevi poezije in vina na Ptuju. Dehnel je nekoliko začuden, kako veliko pozornosti je na obeh festivalih namenjeno vinu in hrani. Seveda je čas tudi za literarna branja, ki jih zelo pozorno spremlja. Včasih je nad prebranimi izdelki navdušen, spet drugič ne more verjeti, kako lahko, kot je dejal, "nekdo napiše tako sranje". Dehnelu se zdi vileniški festival pomemben tudi skozi oči prevajalca, ki išče nove prevajalske izzive.

Svoje mnenje je podal tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev Milan Jesih. Festival vseh 25 let v široki javnosti utrjuje in poglablja pomen dela slovenskih in tujih književnikov v sodobnem življenju. Vileniški festival odpira tudi vrata slovenski literaturi v svet, ne smemo pa pozabiti, tako Jesih, da smo mi enako odprti svetu. Za narod, ki se enakopravno vključuje v mednarodno skupnost, je zelo pomembno, da ni le gost, ampak tudi gostitelj. Jesih je opozoril še na vileniško nagrado, ki po njegovi presoji sodi med pet najpomembnejših evropskih literarnih nagrad.