misliV mariborski Sinagogi odprtje razstave Afera Dreyfus
Maribor, 5. septembra - V sklopu današnjega Evropskega dneva judovske kulture bodo dopoldne v mariborski Sinagogi odprli razstavo Afera Dreyfus (1894-1906). Razstavo so pod vodstvom mentorjev Draga Braca Rotarja in Taje Kramberger v študijskem letu 2007/2008 pripravili študenti zgodovinske antropologije na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Razstava, ki jo bo v Mariboru odprl minister za pravosodje Aleš Zalar, je povezana z dogodkom 22. decembra 1894, ko je v Franciji s krivo obsodbo topniškega častnika Alfreda Dreyfusa za veleizdajo izbruhnila kriza, ki se ni razrešila vse do leta 1906. V silovitem spopadu, katerega ozadje je predstavljal močan val antisemitizma, so se spopadli nosilci republikanskih in starorežimskih oz. monarhičnih vrednot.
Afera Dreyfus, ki ima pomembno mesto v francoski zgodovini, pa po mnenju pripravljalcev razstave ni ostala omejena zgolj na Francijo. Gre tudi za pomemben evropski dogodek, ki je na eni strani pomenil nebrzdan izbruh sovraštva do judov in okrepitev skrajne desnice, na drugi pa je oblikoval republikanske vrednote, kritičnega intelektualca in demokratični dispozitiv 20. stoletja.
V njem se na kompleksen način srečujejo državljanske zahteve za socialno enakost, hkrati pa se skozenj prelamljajo globoki družbeni predsodki in kolektivna fabuliranja. Z odločnim nastopom Emila Zolaja na strani Dreyfusove nedolžnosti se afera iz zasebne in omejene pravne sfere premesti v kritično družbeno sfero, v javnost.
Kot so ob odprtju razstave še sporočili iz Sinagoge, je pomen afere Dreyfus danes simbolno neprecenljiv. Opominja nas namreč na državljansko držo in upor zoper sleherno tiranijo, poudarja demokratične vrednote republike in svobodo posameznika kot ustavne kategorije za družbeno kohezijo, prikazuje odločilen pomen javne sfere kot regulacijskega prostora konfrontacije in boja za pravico slehernika in sleherne družbene skupine.