misliNovi spletni portal namenjen zaščiti kulturne dediščine
Magdeburg, 7. septembra - Nemška kulturna dediščina državnega pomena je od nedavnega dostopna tudi na svetovnem spletu. Med cilji tega projekta je zajezitev nezakonitega trgovanja s predmeti kulturne dediščine, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
S tem, ko smo kulturno dediščino dokumentirali, želimo preprečiti njeno odtekanje iz dežele, saj to pomeni izgubo za narodovo identiteto, je v pogovoru za dpa pojasnil Michael Franz, vodja glavne točke za usklajevanje projekta v Magdeburgu.
Ta je na državni in lokalni ravni pristojna za dokumentiranje in izgubo kulturne dediščine. Težišče zanimanja je kulturna dediščina, ki je bila bodisi odtujena ali pa uplenjena v obdobju nacizma.
Dolga leta je bila dediščina evidentirana na papirnatih seznamih. "Zdaj ima vsakdo dostop do podatkov, kaj hrani katera od dežel," je povedal Franz. Na spletu je zdaj zbranih okoli 2100 objektov in zbirk. Temeljno izhodišče je Unescova konvencija proti nezakonitemu trgovanju z umetninami iz leta 1970. V mednarodnih okvirih jo izvajajo različno, Francozi so že veliko storili, druge države takšnih evidenc še nimajo, je ponazoril Franz.
Konkretno gre za objekte, posebej povezane z Nemčijo, ki nosijo identifikacijski značaj. Sem sodijo tudi meščanske zbirke in umetnine, pa tudi uporabni predmeti, recimo iz porcelana ali jedilni pribor, če osvetljujejo določeno obdobje. Po Franzevih besedah so doslej evidentirali skoraj izključno predmete v lasti zasebnikov. Pred kratkim so začeli vnašati še javne objekte. "Banka podatkov se širi," je dodal Franz.
"Med glavnimi cilji je krepitev zavedanja o nujni zaščiti kulturne dediščine in preglednosti," je še povedal Franz. Evidence bodo v pomoč državni upravi, kakor tudi trgu umetnin ali carinskim organom, ko predmeti izginejo neznano kam. Nezakonita trgovina z nemško kulturno dediščino državnega pomena pa vendarle ni akuten problem, je menil Franz. Znane dražbene hiše so dovolj skrbne in poizvedujejo za izvorom dražbenih predmetov. Prej utegne biti problematična prodaja izginulih predmetov med zasebniki samimi.
Doslej je veljalo, da je v zahodnih nemških deželah število predmetov zaščitene kulturne dediščine veliko večje kot na nemškem vzhodu. Franz meni, da je temu tako, ker so ustrezne zakone v nekdanji NDR sprejeli šele po letu 1990. Poleg tega je začel veljati obsežen postopek, ki ga sprožijo, ko želijo zaščititi to ali ono zbirko. "Z uvedbo tega postopka z določenim predmetom ni več dovoljeno trgovati v mednarodnih okvirih," je še pojasnil Franz.