V Mariboru odprli razstavo Umetnost hebrejske pisave

Razstava je nastala v sodelovanju izraelskega zunanjega ministrstva in Izraelskega muzeja iz Jeruzalema in že desetletje roma po evropskih razstaviščih. Današnjega odprtja razstave se je udeležila tudi namestnica izraelskega veleposlanika na Dunaju Irit Savion Waidergorn. Vsebino razstave je predstavil vodja Sinagoge Maribor Marjan Toš.

Razstavni eksponati vsebujejo hebrejske črke ali zapise, ki so narejeni bodisi za verske bodisi za ceremonialne obrede doma ali v sinagogi. "Najbrž se lahko strinjamo, da zapisi niso le lepe dekoracije in svojevrstne umetnine, temveč tudi zgodovinske priče in viri," je dejal Toš.

Po njegovih besedah je vsak tip pisave značilen za Jude v določenih delih sveta. Okrasje, ki ga spremljajo besedila, odraža kot vsa judovska obredna umetnost vpliv umetnosti tiste države, v kateri je nastalo. Kot je poudaril Toš, se je judovsko življenje vselej vrtelo okoli hebrejske črka ali knjige.

"Hebrejska abeceda in pisava sta torej znaka pripadnosti judovstvu, ki ga v dobršni meri zaznamuje oziroma označuje hebrejščina," je dejal Toš. Po njegovih besedah hebrejska pisava izvira iz starodavne protokanaanske abecede, katere začetke je zaslediti okoli leta 1500 pred našim štetjem.

Odprtje razstave v mariborski univerzitetni knjižnici je nadaljevanje obsežnega projekta Evropski dan judovske kulture, ki se je zgodil že minulo nedeljo na številnih prizoriščih po Sloveniji, v mestih, ki so bila v različnih zgodovinskih obdobjih povezana z judovsko zgodovino in kulturo.

Toš je izrazil prepričanje, da bo razstava pritegnila mnoge obiskovalce, ki bodo lahko v strnjenih povzetkih izvedeli nekaj več o hebrejski pisavi. Po besedah ravnateljice Univerzitetne knjižnice Maribor Zdenke Petermanec pogled na razstavljene eksponate zagotavlja poseben likovno-estetski užitek.

Kot je še dejala ravnateljica, ima pred tematiko razstave "občutek neznatnosti v zgodovini", in sicer iz dveh razlogov: ker segajo korenine hebrejske pisave tisočletja v biblično preteklost in ker je tematika tako zelo obsežna. Hebrejsko pisavo bere danes več kot šest milijonov ljudi.

V hebrejščini so zapisali verska, znanstvena, filozofska in medicinska besedila, pisma, pogodbe, poezijo in dvorske protokole.