Slovenija 7.9.2010 21:20

V Narodni galeriji odprli razstavo Manuscripta

Ljubljana, 7. septembra - V Narodni galeriji so nocoj odprli razstavo Manuscripta - Knjižno slikarstvo v srednjeveških rokopisih iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Kot je v svojem nagovoru dejal predsednik republike Danilo Türk, smo Slovenci narod knjige, naša identiteta pa je izrazito povezana z nastankom prvih tiskanih knjig.

Ljubljana, Narodna galerija.
Odprtje razstave Manuscripta - Knjižno slikarstvo v srednjeveških rokopisih iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Narodna galerija.
Odprtje razstave Manuscripta - Knjižno slikarstvo v srednjeveških rokopisih iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki se jo je udeležil predsednik republike Danilo Türk.
Direktorica Narodne galerije Barbara Jaki, predsednik republike Danilo Türk, avtorica razstave Nataša Golob.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Narodna galerija.
Odprtje razstave Manuscripta - Knjižno slikarstvo v srednjeveških rokopisih iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki se jo je udeležil predsednik republike Danilo Türk.
Predsednik republike Danilo Türk in avtorica razstave Nataša Golob.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Narodna galerija.
Odprtje razstave Manuscripta - Knjižno slikarstvo v srednjeveških rokopisih iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki se jo je udeležil predsednik republike Danilo Türk.
Avtorica razstave Nataša Golob in predsednik republike Danilo Türk.
Foto: Daniel Novakovič/STA



Tudi naš poznejši razvoj je po njegovih besedah v največji meri povezan s tisto kulturo, ki jo je dala tiskana in pisana beseda. To je bilo še toliko bolj pomembno, saj pravih političnih oblik samostojnega organiziranja zelo dolgo nismo imeli, je dejal. Kultura je bila zato zelo dolgo ne le naša najpomembnejša industrija, ampak tudi naše najpomembnejše vezno tkivo, to pa je po njegovih besedah tudi razlog, da Slovenci cenimo kulturo in knjigo.

Od časa od časa pa se, kot je dejal, vprašamo, ali naše korenine segajo globlje od časov, ki jih zaznamuje tisk v čase, ko je evropska civilizacija doživljala enega svojih najbolj zanimivih obdobij. Današnja razstava po njegovih besedah kaže ravno na to povezanost, na povezanost našega prostora z občim kulturnim in civilizacijskim razvojem v Evropi in povezave med samostani na naših tleh ter drugimi centri kulture v Evropi. In ker je prav prepisovanje rokopisov ohranilo evropsko civilizacijo, je po Türkovih besedah prav, da skušamo čim bolj razumeti njihov pomen.

Knjige so, kot je dejala direktorica galerije Barbara Jaki, napisane z željo po sogovorniku. Se "dopolnjujejo, dopisujejo, ilustrirajo in živijo v kozmosu smislov tudi takrat, ko zaprte in nedostopne varujemo v depojih". In če so nas, kot je dejala, nekoč nagovarjale z vsebino, danes predvsem "občudujemo njihov videz in poslikavo ter analiziramo materialne značilnost ali jezikovne posebnosti skoraj pozabljenih obdobij".

Avtorica razstave Nataša Golob je spomnila na trud, ki je bil vložen v izdelavo knjig, ki jih je mogoče videti na razstavi. Opomnila je, da so ljudje, ki so jih ustvarili, "potegnili iz preteklih stoletij tisto, kar so jim dala najboljšega in so ustvarili trden most med antiko, med antičnim znanjem in ustvarjalnim delom v umetnosti in so vse to varovali, da so lahko dali naprej renesansi in našemu času". Srednji vek je bil, kot je dejala, čas, ko se je oblikoval tudi slovenski jezik in dodala: "Kar je danes drevo slovenske države, slovenske kulture, slovenskega intelektualnega življenja, vse to se je začelo v tistih stoletjih, ki so sedaj v srednjeveških rokopisih."

Na razstavi je mogoče občudovati 35 iluminiranih rokopisov in fragmente treh rokopisov, ki jih je Golobova izbrala kot najlepše in najpomembnejše knjižno-slikarske spomenike iz rokopisne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice.

Izbrani rokopisi so nastali v obdobju od poznega 9. do zgodnjega 16. stoletja. Nekateri so po različnih redovnih povezavah, po plemiških zvezah ali pa po zaslugi zbirateljske vneme posameznih bibilofilov priromali k nam ali nastali na ozemlju današnje Slovenije. Razen romanskih rokopisov iz Stične in gotskih rokopisov iz Žičke kartuzije dela med seboj niso povezana in kažejo značilnosti različnih regionalnih evropskih šol oziroma mojstrov.

Razstava je plod sodelovanja Narodne galerije, ljubljanske Filozofske fakultete ter Narodne in univerzitetne knjižnice. V slednji je že od četrtka na ogled prvi del razstave Manuscripta, podnaslovljen Pisatelji, prepisovalci, bralci.