Odprta razstava slovenske risbe v zagrebškem Muzeju sodobne umetnosti

Risba je eno drznejših, zahtevnejših in najbolj vznemirjajočih se žanrov znotraj likovnega področja, ker nas postavlja pred zelo zahtevno in odgovorno potezo, ki je ne smemo zgrešiti, potezo, ki je enkratna in ki je po drugi strani večkrat matrica, podlaga ali izhodišče za druge likovne prakse, je dejala Širčeva o pomembnosti risb. Te so se po njenem prepričanju posebej danes izgubile v mnogoterih postmodernističnih umetniških žanrih.

Poudarila je pomembnost razstave za slovensko umetnost, kot tudi izjemno sodelovanje s Hrvaško, ko gre za kulturo. Tudi hrvaški minister za kulturo Božo Biškupić je ob otvoritvi izpostavil, da je slovenska razstava svečanost skupnosti in medsebojnega spoznavanja. Spomnil je, da predstavljajo trije velikani slovenske in evropske umetnosti - Zoran Mušić, Gabriel Stupica in Marij Pregelj - simbol skupne kulturne sredine, ker so študirali na likovni akademiji v Zagrebu.

Ravno risbe omenjene trojice odpirajo postav razstave, je povedal njen kustos in umetnostni zgodovinar Aleksandar Bassin, ki je dejal, da risanje nikoli ni bilo trendovski ekskluziven. Kot je povedal, je razstava postavljena po starosti umetnikov in ne njihovih del. Po treh omenjenih avtorjih sledijo dela izbranih umetnikov, od kiparjev in grafičarjev do slikarjev srednje generacije.

V zadnjem delu razstave so mladi, ki so bili rojeni v 70. ali 80. letih prejšnjega stoletja in ravno oni po Bassinovih besedah najbolj izražajo prihodnost risbe, ki zavedno in neobremenjeno živi svoje polno likovno življenje.

Do 21. septembra bodo razstavljene risbe, ki so nastale v različnih likovnih tehnikah in predstavljajo tako reprezentativen vpogled v slovensko umetniško risbo zadnjih 70 let kot kontinuiteto risbe kot samostojnega poglavja slovenske likovne umetnosti.

Zagrebško razstavo spremlja tudi obsežna monografija z interpretativnimi kritičnimi pojasnili o vsakem avtorju.