Pri Študentski založbi tudi nov prevod Stendhalovega in Orwellovega dela

Knjiga Džehenem Dušana Čatra prinaša vrsto zgodb, ki so med seboj tematsko povezane, saj opisujejo življenje tujcev v Sloveniji. Knjiga je, kot je na današnji novinarski konferenci dejala piska spremne besed Tina Kozin, zanimiv odgovor na roman Polone Glavan Noč v Evropi, ki je v zbirki Beletrina izšel leta 2001. Oba namreč tematizirata življenje v državah, ki jih zaznamoval padec totalitarnega režima, temu pa je sledilo obdobje tranzicije. In če je knjiga Glavanove pisana z optimističnega vidika, ji Čater v svoji knjigi odgovori na streznjen, v svoji maniri zabaven in stilistično dovršen način, je poudarila.

Poezijo Aleša Štegra je filozof, prevajalec in pesnik Gorazd Kocijančič označil kot "resno zadevo", njegovo pesniško zbirko Knjiga teles pa kot "resno pesniško delo, ki odgovori na zastavljeno vprašanje, ki pa ga mora bralec najprej šele izluščiti".

Šteger je na ščitnem ovitku knjige zapisal: "Pet let sem pisal Knjigo teles, četudi telesa, ki jih kdaj utegnemo naseljevati ali biti z njimi povezani, nimajo lastnega jezika." Knjiga, kot je še zapisal, v njegovih očeh tvori skupaj s Knjigo reči (Študentska založba, 2005) celoto, ki ne more biti ne cela ne dokončljiva.

Pesniška zbirka Čarni čut je prva predstavitev filozofa, pesnika in slikarja Malcoma de Chazala (1902-1981) na Slovenskem. Avtorica spremne besede Mojca Medvedšek je opozorila, da je Chazal avtor, ki je deloval na robu, na Mauritiusu, in ni bil povezan s Parizom, zato ga je mogoče označiti kot spremljevalca nadrealizma, ki pa so ga sami nadrealisti zelo cenili. Zbirko Čarni čut je težko vsebinsko opredeliti, saj gre pri Chazalovi pisavi predvsem za lovljenje pesniške esence v svobodne pesniške oblike. Za prevod je poskrbel Aleš Berger.

Stendhalova literarizirana avtobiografija Življenje Henryja Brularda sega od otroških let v družinskem krogu deda Gagona v Grenoblu do prvega vojaškega pohoda z Napoleonovo armado čez zasneženi prehod sv. Bernarda v Italijo. Je tudi zgodba o tem, kaj je Stendhala pripeljalo na pot pisatelja, je povedal prevajalec Jaroslav Skrušny. Za spremno besedo je poskrbel Igor Grdina.

Na robu in na dnu v Parizu in Londonu je literarni prvenec Georgea Orwella, čeprav je posamezna poglavja objavljal že pred izidom knjige leta 1933 v bolj obrobnih literarnih revijah. V njej je nemalo vzporednic z Orwellovim življenjem. Orwell, ki je po šolanju na prestižnem kolidžu Eton in službovanju v Burmi s sebe želel sprati sledove kolonializma in elitizma, se je za dve leti podal med klateže in brezdomce ter se potepal po ulicah Pariza in Londona.

Knjiga je nastajala sprva kot dnevnik, njen prvotni naslov je bil Dnevnik pomivalca posode. Vendar pa pripoved ni popolnoma faktična, v njej se dejstva prepletajo s piščevo domišljijo, je povedala Leonora Flis, ki je poskrbela za prevod in zapisala tudi spremno besedo.