Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

POROČILA SEM SE S KOMUNISTOM - KNJIGA ENEGA NAJVEČJIH SLOVENSKIH FILMSKIH POZNAVALCEV MARCELA ŠTEFANČIČA

Štefančič bralca v svojem zadnjem delu, podnaslovljenem Zlata doba protikomunističnega filma, ne popelje zgolj skozi celotno produkcijo hollywoodskega filma, od začetka histeričnega časa "rdeče groze" po ruski oktobrski revoluciji, prek velike gospodarske krize, druge svetovne vojne, nastajanja železne zavese, korejske vojne in vojne za vesolja, temveč nazorno razsvetli tudi njeno zakulisje in vzgibe velikih režiserjev tega časa. Med te uvršča vojno za prevlado in oblast, politično moč posameznih akterjev, pravo in nepravo ideologijo ter moč kapitala. Kot je prepričan Štefančič, so vojno prodajali s filmi oziroma umetnostjo prav tako, kot so umetnost oziroma filme prodajali z vojno.

Marcel Štefančič (1960) je filmski kritik, televizijski voditelj in publicist. Je avtor številnih knjig, med njimi Na svoji zemlji: Zgodovina slovenskega filma (2005), Stari, kje je film? (2006), Zadnji film: Vzpon in propad novega Hollywooda (2009) in drugih. Uredil je tudi več zbornikov o filmu.

OBISK IZ TEMIN - TEMAČNI POVOJNI ROMAN ČEŠKEGA PISATELJA ALEXA KOENIGSMARKA

"Na razpotju zgodovine se je v romanu konec štiridesetih let znašla vrsta osamljenih popotnikov - slavna igralka, psihiater, narodni upravitelji, prostitutke, politiki. Koliko jih bo izginilo brez sledu?" vabi bralca napis na platnicah knjige. Osrednjega prizora knjige, katere poglavja nosijo naslove iz filmov iz petdesetih let, po besedah avtorja spremne besede Mihe Pintariča bralčev pogled nikdar ne sreča neposredno, pač pa zanj izve iz sekundarnih virov. "Človek nikdar ne pomisli, da bere kriminalko, vendar je zvrstno opredeljiva struktura zgodbe zelo blizu tudi tej," pojasnjuje Pintarič. Knjigo je poslovenila Nives Vidrih.

Alex Koenigsmark (1944) je češki pisatelj, dramatik in scenarist. Leta 1978 je pozornost pritegnil s scenarijem za televizijski film Mario in čarovnik, ki je na festivalu v Monte Carlu prejel nagrado zlata nimfa. Izdal je več knjig, med njimi Pot oddelčnega šefa na morje (1990), Moške zgodbice (1993) in Vse moške zgodbice (1996). Slovenskim bralcem se z romanom Obisk iz temin predstavlja prvič.

GENEZA - TRILER BERNARDA BECKETTA O TEM, KAJ POMENI BITI ČLOVEK

Geneza je triler, ki postavlja velika vprašanja, kot sta denimo, kaj pomeni biti človek ali iz česa je duša?, so zapisali v Mladinski knjigi. Beckett zgodbo postavi v prihodnost, ko so kuge in vojne 21. stoletja temeljito pometle s človeštvom. Milijonar Platon je na območju Nove Zelandije ustanovil Republiko, izolirano skupnost, v kateri so bili ljudje varni, a tudi odrezani od zunanjega sveta. Prebivalci Platonove Republike so sprejeli novo ureditev iz strahu pred nevarnostmi sveta, ki je ostal zunaj. Red je obstajal, vse dokler se med njimi ni pojavil Adam Forde, ki je prekršil pravila in na otok pripeljal mlado brodolomko. To je sprožilo verigo dogodkov, ki so pripeljali do velike vojne, po kateri ni bilo nič več, kot je bilo. Delo je izšlo v zbirki Mladinske knjige Odisej. Prevedla ga je Irena Duša.

Večkrat nagrajeni novozelandski pisatelj Bernard Beckett (1967) je tudi učitelj matematike in angleščine. Piše predvsem za mlade. Je avtor več romanov, ki v slovenščino še niso bili prevedeni. Roman Geneza je izdal leta 2006.

PROJEKT ARHITEKTURA: KREATIVNA PRAKSA V ČASU GLOBALNEGA KAPITALIZMA - KRITIČNA RAZPRAVA O ARHITEKTURI

Osrednje vprašanje dela, ki so ga uredili Jeff Bickert, Petra Čeferin in Cvetka Požar, je, ali je v času globalnega kapitalizma še mogoče vzdrževati kritično pozicijo do tržno orientiranega načina delovanja, ki danes prevladuje na različnih področjih družbene in kulturne dejavnosti. Projekt arhitektura je kritična razprava o arhitekturi kot kreativni praksi v krizi. Avtorji prispevkov so predavali na konferenci Projekt arhitektura, ki je potekala lanskega maja.

William Saunders pokaže, da je projektiranje v stanju distrakcije, Pier Vittorio Aureli pa raziskuje možnosti konfrontacije in oblikovanja prostora za prebivanje. Luis Fernandez-Galiano poziva k obnovitvi družbene pogodbe moderne arhitekture, medtem ko Kenneth Frampton s poetično naklonjenostjo kaže na strategije, s katerimi se je mogoče postaviti po robu redukciji sveta, ki ga je ustvaril človek. Čeferinova razvija koncept "afirmativnega odpora". Rado Riha na problematiko odgovarja z reformulacijo znamenitega Robespierrovega vprašanja državljanom, ali želijo revolucijo brez revolucije. Arhitekte zato sprašuje, ali želijo arhitekturo brez arhitekture.