Peter Turrini častni doktor celovške univerze

Turrini se je leta 1944 rodil v Šmarjeti (St. Margarethen) na Koroškem italijanskemu očetu in štajerski materi. Sprva se je preživljal v vseh mogočih poklicih, med drugim kot drvar, jeklar, zastopnik, pisec oglasnih sporočil, barman in vodja hotela.

Leta 1971 so mu v dunajskem Ljudskem gledališču (Volkstheater) krstno uprizorili "Rozznjogd", v katerem je zadel občutke svoje generacije. Na mah je postal znan. Potlej je v dramah nenehno kombiniral izmišljotine in danosti, poezijo in čut za socialo. "Očitno nisem prenesel sveta, ne da bi ga pretvarjal v odrske fantazije," pravi bodoči častni doktor.

Drame "Sauschlachten" (Svinjsko slab, 1972), "Josef und Maria" (Jožef in Marija, 1980), "Die Minderleister" (Slabše plačani, 1988) in "Alpenglühen" (Alpski žar, 1993) so postale repertoarne stalnice gledališč na nemškem govornem območju, nekatere druge so vznemirjale krajši čas.

Turrini je delal tudi za televizijo. Njegovi nanizanki "Alpensaga" (skupaj z Wilhelmom Pevnyjem) in "Arbeitersaga" (z Rudijem Pallo) sta sprožili žive debate. Z eseji in govori se dramatik vključuje v politično dogajanje. Leta 1995 je ob atentatu na Rome v Oberwartu Avstrijo označil za "morilsko republiko".

Leta 1999 se je s praizvedbo opere Gerda Kühra "Tod und Teufel" (Smrt in hudič) na njegov libreto začelo Turrinijevo sodelovanje z glasbenim gledališčem. Leta 2002 so v Dunajski državni operi izvedli njegovo delo "Der Riese vom Steinfeld" (Orjak iz Steinfelda), glasbo je napisal Friedrich Cerha, med drugim poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Turrini piše tudi scenarije, radijske igre, včasih zaigra, snema ton, režira. Piše pesmi, eseje, novele, knjige za otroke, napisal je celo roman.

V slovenščini imamo med drugim Turrinijeve drame Alpski žar, Ta nori dan in Meščani.