Vatikanska knjižnica po treh letih prenove odpira vrata

Knjižnico je leta 1450 ustanovil papež Nikolaj V. Prvotni knjižni fond je vseboval 350 rokopisov v latinščini. Do Nikolajeve smrti leta 1455 je zbirka narasla že na okoli 1500 rokopisnih knjig in je bila največja v tedanji Evropi.

Vatikanska knjižnica danes na svojih policah skriva okoli 65.000 rokopisnih knjig, med temi slavni Codex Vaticanus - najstarejšo znano popolno verzijo Svetega pisma, ki datira v leto okr. 325. Velja prepričanje, da je to eden izmed 50 primerkov Biblije, ki jih je dal izdelati car Konstantin.

Knjižnica bo uvedla elektronsko kartico za vstop, spletno svetovanje o katalogih na intranetu in nov varnostni sistem, na svoji spletni strani napoveduje Radio Vatikan, ki se sklicuje na prefekta Vatikanske apostolske knjižnice nadškofa Cesareja Pasinija. Med projekti je nadškof Pasini spomnil na Sikstinsko dvorano, ki je priključena Vatikanski apostolski knjižnici. V tej dvorani so tri stoletja, od leta 1590 do pontifikata Leona XIII., hranili rokopise.

Rokopisi ne bodo več na voljo za proučevanje, knjižnica pa bo študentom in raziskovalcem vendarle dala možnost, da v dvorani, polni zgodovine, študirajo. Knjižnica bo namreč vse rokopise digitalizirala, predvidoma do prihodnjega leta, nekaj pa že to jesen.

Vatikanska knjižnica hrani 1,6 milijona starih in modernih knjig, 8300 tiskanih dokumentov, 65 zapisov na pergament, 150.000 rokopisov in starih dokumentov, 300.000 kovancev in medalj ter približno 20.000 umetnin. Papež Janez Pavel II. je leta 1988 v apostolski konstituciji Pastor Bonus ali Dobri pastir poslanstvo Vatikanske apostolske knjižnice opredelil kot služenje razvijanju, ohranjanju in razširjanju kulture, še piše na spletni strani Radio Vatikana.