V Slovenski matici anekdotično obarvan pogovor o Cirilu Kosmaču

V uvodnem prispevku pogovora ob 100-letnici rojstva in 30-letnici smrti Cirila Kosmača, ki ga je vodil glavni urednik Slovenske matice Drago Jančar, je Zlobec dejal, da je Kosmač literaturo "pojmoval kot zelo resno opravilo". Njegova literatura je bila socialno kritična in je zato prispevala k demokratizaciji tedanjih razmer. Kosmač pa ni bil naklonjen politiki. Zlobec se je spomnil, kako se ni želel udeležiti literarnega srečanja v Italiji, saj je sumil, da bo beseda gotovo tekla tudi o političnih razmerah.

Pomembno vlogo je Kosmač po Zlobčevih besedah skupaj z Miro Mihelič in Filipom Kalanom odigral tudi znotraj Društva slovenskih pisateljev. Skupina, ki je delovala na zelo diplomatski način, je bila zagovornica širine in demokratičnosti.

Vuga je povedal, da je Kosmača spoznal še kot mulec. Na pisatelja ga vežejo lepe in ganljive asociacije, rad je poslušal njegove nauke in pripovedke, posebno pa mu je hvaležen za njegovo uvajanje v slovensko besedo ter za vse napotke, ki jih je od njega prejel kot mladenič.

Kot je dejal, je bil s Kosmačem povezan tudi takrat, "ko so ga metali iz uredništev" in po krivem obsodili. "Zame so bili to dragoceni dnevi, ko sem lahko bil z njim, v času, ko je v njem vrel hudournik bolečine," je poudaril Vuga, ki je Kosmača označil kot gospoda, aristokrata in šarmerja. Kar ga je čudilo, je bilo le, da ni maral primorskih duhovnikov, "ki so bil vendarle čedermaci". Odgovor mu je ponudil kar Kosmač sam. Njegovega očeta je med vojno okupatorju izdal eden izmed duhovnikov.

Kravosa je, kot je poudaril, fasciniral Kosmačev uglajen, svetovljanski nastop ter da je govoril več svetovnih jezikov. V eni izmed anekdot je izpostavil Kosmačev govor v slovenskem jeziku na srečanju literatov v Sarajevu, kar je bilo takrat pogumno dejanje.

Kuntner je Kosmača spoznal v sedemdesetih letih, v železnih časih. Njegova literatura in ustvarjalni način sta mu bila blizu, spomni pa se tudi njegovega napotka. Povedal mu je namreč, da je Balada o trobenti in oblaku sprva štela 1200 strani, a jih je objavil le 450, bal se je namreč, da bi se kakšen slavist izživljal nad njegovim trpljenjem, se je spomnil Kuntner.

Kosmač je po besedah Kuntnerja imel poseben odnos do pisateljev, posebno do tistih pozabljenih in odrinjenih. Ob tem je povedal anekdoto o tem, kako so se nekoč na televiziji odrekli pogovoru z Edvardom Kocbekom. Naslednji dan so za pogovor prosili Kosmača. Ta jih je odgnal z besedami: "Nimam se kaj z vami pogovarjati, če ste črtali Kocbeka."

Svoje poglede na osebnost in delo Cirila Kosmača so podali še Tone Partljič, Anja Uršič in France Vurnik.