misliV CD konferenca Slovenske digitalne vsebine
Ljubljana, 15. septembra - V Cankarjevem domu (CD) se je dopoldne začela nacionalna konferenca Europeane Local na temo Slovenske digitalne vsebine. Uvodni del je bil posvečen politiki Slovenije in EU na področju digitalnih kulturnih vsebin, osrednji sklop predstavitvi posameznih projektov, na koncu pa bodo udeleženci spregovorili še o načrtih za prihodnost.
Kot je uvodoma povedala direktorica Narodne in univerzitetne knjižnice Mateja Komel-Snoj, je po približno petih letih, kolikor se v NUK in še nekaterih knjižnicah bolj ali manj sistematično posvečajo digitalizaciji, o slovenskih digitalnih vsebinah mogoče reči že veliko. Pohvalijo se lahko s kar nekaj uspešno končanimi projekti in opozorijo na vrsto domačih in mednarodnih projektov, ki so še v teku.
Čeprav gre za področje, na katerem so po besedah Komel-Snojeve pravila igre čedalje bolj jasne, je pred njimi, ki ustvarjajo in zagotavljajo kulturno ponudbo na spletu, še vedno dovolj nerešenih vprašanj, med njimi vprašanje kulturne dediščine. Odločitev za predstavljanje kulturne dediščine namreč pomeni tudi premislek o nacionalni identiteti.
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Stojan Pelko je poudaril, da so se na ministrstvu za kulturo v mandatu ministrice Majde Širca naučili, da digitalizacija še zdaleč ne zadeva le kulturne dediščine, ampak tudi ustvarjalno umetnost, nove medije. Ne gre torej zgolj za digitaliziranje obstoječih vsebin z drugih nosilcev, ampak tudi za hranjenje izvirnih elektronskih kreacij, predvsem pa za njihovo dostopnost.
Naloga ministrstva po Pelkovih besedah ni izmišljevanje konkretnih aplikacij, to bodo bolje počeli strokovnjaki, ampak da najdejo proračunske vire in prepoznajo najbolj zaupanja vredne nosilce v javnih zavodih in med nevladnimi sogovorniki. Sicer pa, kot je dejal, digitalna paradigma ne pomeni vsega začeti iz nič, ampak pogosto zahteva le premislek, čemu počnemo to, kar počnemo in ali to počnemo res najbolje.
Državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jozsef Györkös pa je spregovoril o Digitalni agendi za Evropo, novemu akcijskemu načrtu EU. Kot je dejal, je EU doslej imela že več različnih e-Evrop.
Nova perspektiva za obdobje 2010-2020, poimenovana Digitalna agenda za Evropo, je po njegovih besedah sestavljena iz sedmih ukrepov. To so: enoten digitalni trg, interoperabilnost in standardi, zaupanje in varnost, hitri in ultrahitri dostop do interneta, raziskave in inovacije, računalniško znanje, pismenost in e-vključenost ter koristi za družbo.
Koordinator projekta Europeana Local Robert Davies pa je predstavil razvoj spletnega portala Europeana in projekt Europeana Local.
V drugem delu konference so udeleženci poleg projekta Europeana Local predstavili še projekte ARROW, Europeana Travel, ki je namenjen knjižnicam, Athena, v katerem sodelujejo muzeji, APEnet, v katerega so vključeni arhivi, in CARARE, v katerem sodeluje Javni zavod RS za varovanje kulturne dediščine.
V sklepnem delu konference, ki jo je pripravila Narodna in univerzitetna knjižnica, bodo skušali najti odgovor na vprašanje, kako naprej. Tomas Tišler z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo bo spregovoril o možnostih financiranja projektov digitalizacije in dostopa, Zoran Krstulovič z Narodne in univerzitetne knjižnice pa o NUK kot nacionalnem agregatorju e-vsebin s področja kulture.