Na hitro prelistano 25.9.2010 8:00

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Ljubljana, 25. septembra - Pri založbi Učila International so izdali Guinnessovo knjigo rekordov 2011. Pri založbi Dovganočka so knjižno bero obogatili s kriminalnimi zgodbami Ferdinanda von Schiracha z naslovom Zločini, pri založbi Kmečki glas pa z biografijo Ludvika XVI. Mladinska knjiga se je odločila za nov prevod kultne klasike Richarda Bacha Jonathan Livingston Galeb.

GUINNESSOVA KNJIGA REKORDOV - KNJIGA Z VEČ TISOČ NOVIMI REKORDI IZ VSEGA SVETA

Ekipa pri Guinness World Records je tudi letos sestavila pester mozaik najrazličnejših zanimivosti. Letošnja izdaja ponuja nekaj novosti. Na dnu vsake strani so opisani rekordi, povezani z različnimi mesti. Novost je tudi kviz. Teme v knjigi se dotikajo okoljevarstvene tematike, svetovnega gospodarstva, piratstva in terorizma. Poleg tega knjiga vsebuje dosežke v odkrivanju sveta in najnovejša znanstvena odkritja. Seveda ne manjkajo niti zabavnejše vsebine, kot so športi in igre, življenje na Zemlji, vesolje in človekovi podvigi. Poseben poudarek je namenjen ognju. Naštetih je precej rekordov, povezanih s plameni, denimo največji kres, žongliranje z največ gorečimi baklami, najdaljša hoja po žerjavici, najdaljši tek pri gorečem telesu, največ zažganih ljudi na grmadi in drugo.

Knjiga vsebuje tudi slovenske rekorde: najstarejše glasbilo, najstarejšo vinsko trto, najgloblje naravno brezno, največji kres, najhitrejši spust s smučmi z Mount Everesta, najhitrejši tek na 800 metrov v dvorani - ženske, največjo prekolesarjeno razdaljo na velodromu, najdaljše plavalno potovanje, najhitrejše plavanje v kratkih bazenih, najdaljšo razdaljo z jadralnim padalom v krogu, prvi samostojni vzpon na Anapurno I in največjo četvorko.

ZLOČINI - KRATKE KRIMINALNE ZGODBE IZPOD PERESA ODVETNIKA FERDINANDA VON SCHIRACHA

Zločini, pravica in kazen, dobro in zlo, predvsem pa spraševanje o krivdi so osrednje teme Schirachovega prvenca, zbirke kratkih zgodb. V njej je zapisal 11 izredno nenavadnih, zanimivih, absurdnih primerov in pri tem dokazal, da je tudi odličen pisatelj. O tem pričajo tudi odzivi bralcev in kritikov, saj knjiga velja za eno največjih nemških uspešnic zadnjih let. "Schirach piše tako suvereno, jasno in preprosto, kot da nikoli ne bi počel nič drugega...Je sijajen pisec, ker se zanaša na ljudi in njihove usode," so zapisali v časniku Der Spiegel. Delo je poslovenila Maruša Mugerli Lavrenčič.

Ferdinand von Schirach se je rodil leta 1964 v Münchnu. Od leta 1994 živi v Berlinu. Je priznan nemški odvetnik, ukvarja se s kazenskim pravom. Na sodnih procesih nastopa kot zagovornik pomembnih politikov, gospodarstvenikov in drugih vplivnih osebnosti, pa tudi čisto običajnih ljudi, ki se znajdejo v rokah pravice.

LUDVIK XVI, ZADNJE SONCE VERSAILLESA - SPINOSOVA BIOGRAFIJA O ZADNJEM FRANCOSKEM ABSOLUTISTIČNEM VLADARJU

Debel in okoren, šibak in po navadi apatičen so nekatere izmed lastnosti, ki jih zgodovinarji pripisujejo Ludviku XVI., nesrečnemu potomcu dinastije francoskih Burbonov, zadnjemu zahodnemu vladarju, ki naj bi zasedel prostor po milosti božji. Ludvik XIV. (1754-1793) je živel je kot zadnji absolutni monarh v zlatih dvoranah Versajske palače in izdihnil na giljotini v Parizu.

Kljub temu, da mnogi menijo, da je bil le lutka v rokah sicer spletkarske soproge Marije Antoniette Avstrijske, mu italijanski zgodovinar in avtor številnih biografij velikih osebnosti Antonio Spinosa (1923-2009) ne pripisuje te vloge. Navkljub konzervativni vzgoji, ki jo je Ludvik prejel od domačega učitelja, vojvode La Vauguyona, se je izkazal za spretnega politika in odličnega pomorskega stratega. Bil je precej načitan, bral je klasike in dela razsvetljenih filozofov, čeprav se ni vselej strinjal z njihovimi - zanj preveč liberalnimi - idejami. Navduševal se je nad matematiko in fiziko, oboževal je geografijo. Biografijo, ki je izšla v zbirki Zgodovinske osebnosti, je prevedla Karmen Dedič.

JONATHAN LIVINGSTON GALEB - NOV PREVOD KULTNE KLASIKE AMERIŠKEGA PISATELJA RICHARDA BACHA

Ameriški pisatelj Richard Bach (1936) je svoje delo o galebu, ki išče svobodo in popolnost, sprva neuspešno ponujal številnim založbam, ki so ga zavrnile, češ, da ne vedo, ali je delo namenjeno otrokom ali odraslim. Slednjič ga je leta 1970 izdala založba Scribner, ki pa ga ni promovirala. Kljub temu se je zgodil založniški čudež, saj je bilo v manj kot dveh letih prodanih več kot milijon izvodov. Po knjižni predlogi so leta 1973 posneli še film.

Leto pozneje je knjiga v prevodu Janeza Gradišnika prvič izšla tudi v slovenščini in doživela kar trinajst ponatisov. Ob 40-letnici izida preproste, zgoščene parabole o iskanju popolnosti in svobode, so se pri Mladinski knjigi odločili za nov slovenski prevod Dušana Ogrizka. Spremno besedo k delu je prispevala Maša Ogrizek.