Badjurov nagrajenec Filip Robar Dorin

Podelitvi Badjurove nagrade bo na otvoritvenem večeru festivala sledil film Piran-Pirano režiserja Gorana Vojnovića. Festival bo v tekmovalnem programu ponudil sedem celovečernih igranih filmov, od tega tri koprodukcije, štiri srednjemetražne dokumentarne filme, 12 kratkih in 14 študentskih filmov, so sporočili organizatorji festivala.

Med tekmovalnimi filmi bodo predvajali štiri slovenske celovečerne igrane filme, in sicer poleg otvoritvenega Piran - Pirano še Circus Fantasticus režiserja Janeza Burgerja, Gremo mi po svoje v režiji Mihe Hočevarja in film Oča v režiji Vlada Škafarja. Oča bo ob podelitvi nagrad tudi sklenil festival. Podelili bodo tradicionalne nagrade vesna, nagrade revije Stop za najboljšega igralca ali igralko leta, nagrade občinstva, strokovne žirije kritikov in publicistov ter dve nagradi Kodak.

Člani žirije so v obrazložitvi zapisali, da je Filip Robar Dorin kot dolgoletni filmski ustvarjalec s svojo ustvarjalno energijo odločilno zaznamoval slovensko filmsko kulturo. Označili so ga za inovatorja, ki je prepletal poteze igranega in dokumentarnega filma, za raziskovalca, predanega odkrivanju prezrtih družbenih skupin in manjšin, ter avtorja, "čigar portreti velikih zgodovinskih gibanj in osebnosti slovenske kulture odkrivajo njihove zastrte poteze".

Kot neupogljiv ustvarjalec je že v osemdesetih letih ustanovil neodvisno produkcijsko skupino ter napovedal kasnejši razvoj tovrstne slovenske produkcije. Kot direktor Filmskega sklada RS je stal na strani filmarjev, je pa tudi neumoren iskalec, razgledan sogovornik, pedagog, umetnik, ki je dosegel, da je postal film eden od vrhuncev slovenske kulture ter človek, ki je filmu posvetil svoje življenje.

Filip Robar Dorin se je rodil leta 1940 v Boru v Srbiji. Po študiju filozofije in primerjalne književnosti na ljubljanski univerzi je študiral še na Columbia Collegeu v Chicagu, kjer je diplomiral iz filmske in televizijske režije ter scenaristike. Pozneje je poučeval na zasebnem inštitutu Montesano v Švici, nato pa je bil več let asistent za filmsko režijo in igro na AGRFT v Ljubljani.

V osemdesetih letih je ustanovil Filmske alternative, prvo zasebno producentsko podjetje v tedanji državi. Med letoma 1998 in 2002 je bil direktor Filmskega sklada RS. Od tedaj deluje kot samostojni filmski ustvarjalec in publicist. Naredil je okrog 30 dokumentarnih in igranih filmov raznih dolžin ter 15 portretnih dokumentarcev o slovenskih umetnikih.

Za film "Opre Roma" je prejel Trdinovo nagrado in veliko nagrado mesta Beograd, za Ovne in mamute je bil nagrajen z zlato areno na festivalu jugoslovanskega filma v Pulju in veliko nagrado na festivalu v Mannheimu. Za igrani celovečerni film Veter v mreži so mu podelili nagrado Prešernovega sklada, zlato areno v Pulju in Badjurovo nagrado za najboljši film.

Televizijski film Striptih je bil nagrajen z viktorjem revije Stop za najboljše igrano televizijsko delo. Za dokumentarno-igrani filmski esej Maša za moje ustreljene je na festivalu San Gio' v Veroni prejel nagrado publike, na festivalu DokMa v Mariboru pa še posebno priznanje za film Veter se požvižga.