Pri Mohorjevi knjiga o nafti in ponatisa del Opeke in Karlinove

Tržaški Slovenec Marko Sulli-Sulčič je sprva, kot je povedal na današnji predstavitvi knjig, načrtoval zabeležiti le nekaj spominov, ki jih je doživel pri 35-letnem delu za priznano naftno korporacijo Chevron ter kot kapetan naftne na tankerju, poimenovanem Condoleeza Rice. Ladjo so po njej imenovali kot zahvalo korporacije Chevron, ker jim je kot nekdanja izvedenka za Sovjetsko zvezo pomagala pri raznih pogodbah za naftne koncesije v tej državi za časa Mihaela Gorbačova, je pojasnil avtor. Dodal je, da je pozneje delo preseglo interno, domačo rabo in "nastala je knjiga".

Priročnik vsebuje poglavja o zgodovini nafte, načinih pridobivanja, njeni uporabi in transportu, pa tudi poglavja o političnem dogajanju, o embargih ter razmerah v današnjem času. Kot zanimivost je Sulli-Sulčič omenil, da je eden poznavalcev tega področja dejal, da imamo zalog nafte še za dobrih 100 let.

Marko Tavčar, urednik pri Goriški Mohorjevi družbi, ki je knjigo izdala skupaj s Celjsko založbo, je dejal, da je knjiga dokaz, da želijo v Mohorjevi družbi bralcu ponuditi tudi strokovno oziroma tehnično gradivo informativnega značaja. Knjiga je tudi vir nove slovenske terminologije, saj nekateri tehnični izrazi še niso bili nikoli prevedeni.

Knjiga Dnevnik spopada Pedra Opeke prinaša dnevniške zapiske misijonarja na Madagaskarju, v katerih ta govori o boju proti revščini. Po besedah prevajalke Tadeje Petrovčič Jerina je knjiga delo človeka, ki predstavlja ideal dejavnega sočutja in dejavnosti, ki ga navdihuje "nenehno obnavljajoča se živa duhovnost". Opeka ni šel v Afriko s teorijami, pač pa njegovo delo temelji na konkretnem delu z lokalnimi ljudmi, je še poudarila prevajalka dela, ki je prvič izšlo ob avtorjevi 60-letnici. Tokrat je delo izšlo v sozaložbi vseh treh Mohorjevih založb.

Pri Celjski Mohorjevi so bogatejši še za ponatis knjige svetovne popotnice, poliglotinje in pisateljice Alme Maksimilijane Karlin (1889-1950) z naslovom Samotno potovanje, ki zajema prvi del pisateljičinega popotnega dnevnika. Delo Karlinove, po rodu Celjanke, je predstavil urednik Matija Remše. Omenil je zanimive prigode pisateljice, ki sicer ni pisala v slovenskem jeziku, med drugim o njenem neposrednem srečanju z ljudožerci.