Mestna knjižnica Kranj kot dnevna soba mesta

Od kod ste pravzaprav prišli v Kranj?

Prej sem bil enajst let direktor Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu. V relativno kratkem roku smo tam uspeli zgraditi novo knjižnico v Bovcu, ki smo jo zaradi potresa selili kar dvakrat. Odprli smo tudi novo knjižnico v Kobaridu, ki je prinesla nekaj novosti v knjižnični sistem, na Tolminskem pa smo vzpostavili bibliobusno službo z dostopom do interneta. Tudi v Kranju je bila ena od pomembnih točk v mojem mandatu vzpostavitev bibliobusa, kar pa ni imelo smisla brez ureditve primernih prostorov za natovarjanje in raztovarjanje. Lahko bi rekel, "najprej štalca, potem kravca". Nova knjižnica je zasnovana za potrebe bibliobusa - z dostopom v kleti, nakladalno ploščadjo, skladiščem in s prostori za zaposlene. Ko bo Globus operativen, bo naslednji korak tudi nakup ustreznega vozila in začetek dela na območju Kranja in sosednjih občin.

Ste pri obiskovanju knjižnic opazili kakšne razlike med Kranjčani in Primorci?

Morda obstaja značilnost, ki jo povezujem z zgodovinskimi okoliščinami. Primorska je bila med obema vojnama pod Italijo in hudim fašističnim pritiskom. Takrat so med drugim preganjali tudi knjižničarstvo, knjige in slovensko besedo. Morda je prav zaradi tega pri ljudeh in lokalnih oblasteh opaziti posebno pozornost do knjig in knjižnic. Ta pozornost je izražena tudi skozi zagotovljena finančna sredstva v občinskih proračunih za nakup knjig, ki so nekoliko višja kot na Gorenjskem. Žal sem ugotovil, da je Gorenjska kot regija po zagotavljanju finančnih sredstev za knjižničarstvo pod slovenskim povprečjem. Upam, da se bo z novo knjižnico to nekako popravilo.

So slovenske knjižnice med sabo povezane?

Združene so v združenju splošnih knjižnic, obstajajo pa tudi druge oblike. Informacijska hrbtenica, v katero smo vsi povezani, pa je COBISS. Deluje odlično, sam pa bi si želel, da bi se razširil in posodobil - da ne bi bil zgolj bibliografski servis, ampak bi zajel celotno informacijsko okolje - besedila, slike, video... Da bi COBISS internetne prednosti izkoristil kot slovenska informacijska hrbtenica in hkrati tudi ponudnik vsebin.

Podobno kot projekt Europeana?

Tako. V Sloveniji bi morali bolj sistematično in velikopotezno začeti te projekte. Namesto nas Slovencev jih ne bo nihče drug.

Slovenci naj bi veljali za kupce trdo vezanih knjig. Kakšni pa smo kot uporabniki knjižnic?

Knjižnični sistem se je v povojnih letih, zlasti pa v zadnjih 20 letih zelo hitro in učinkovito razvijal. Velik del slovenskega prebivalstva zato najde knjige v knjižnicah. Te so neke vrste solidarnostni projekt skupnosti, katerega gradivo lahko vsi koristijo. Najbolj razvite države Evrope, zlasti skandinavske, imajo izvrstno razvit knjižnični sistem. Tam ni kritik, da z njim "odžirajo kruh založnikom". No, če imamo mi na eni strani dober knjižnični sistem, ki je sicer še daleč od najbolj razvitih v Evropi, imamo na drugi strani posebnosti pri uporabnikih, vsaj kar se tiče odnosa do knjig. Slovenci raje kupujejo dražje, trdo vezane knjige, vendar opažamo, da se v zadnjem času tudi te navade spreminjajo.

Kaj pa elektronske knjige in bralniki?

Vsaka nova tehnologija je prinesla s sabo spremembe, star medij pa ni izginil. Tako je bilo s časopisi, ko je prišel radio, podobno je bilo s prihodom televizije in interneta. Tudi s prihodom bralnikov bodo knjige živele dalje. Bolj kot s formo bi se namreč morali ukvarjati z vsebino in zamislimi. Ni namreč pomembno, kje jih najdemo, ampak ali so zamisli dobre in uporabne.

Kakšni bodo učinki združevanja do zdaj ločenih oddelkov kranjske knjižnice?

Računamo, da pozitivni. Kranjska knjižnica je, mislim, ena od dveh knjižnic v Sloveniji, ki ne nudi v celoti prostega dostopa do gradiva. Večina gradiva za odrasle je namreč v skladišču in je dostopna preko "pultnega sistema". Nova knjižnica ne bo naredila enega, ampak dva koraka naprej. Gradivo smo drugače označili, bolj prijazno do uporabnikov. Opustili smo namreč označevanje s številkami, ki ga uporabniki nikoli niso osvojili, in prešli na besedno označevanje. Druga novost je, da bo vsa evidenca izposoje in vračila potekala samopostrežno. Uporabniki bodo sami na knjigomatih odčitali gradivo, ki si ga bodo želeli izposoditi. Vzpostavili bomo tudi sistem za nočno vračanje, tako da bo ostalo malo razlogov za zamudo pri vračanju gradiva. Poleg tega bo knjižnica ponujala veliko dogodkov, prireditev, izobraževanj, koncertov, formalnih in neformalnih druženj. Naš slogan za novo knjižnico je namreč "dnevna soba mesta".

Koliko gradiva pravzaprav hranite?

Če bi ga postavili na eno polico, bi ta segala od Kranja do Šenčurja.

Ste potem že začeli priprave na selitev?

Pripravljamo se že štiri leta. Kranjska knjižnica ima tri oddelke, v katerih je bilo gradivo vodeno po nekoliko različnih načelih. Vse to gradivo, ki bo združeno v novih prostorih, smo morali na novo evidentirati in opremiti z oznakami. V novo knjižnico se bo selilo okrog 300.000 enot, od tega smo jih več kot 200.000 na novo obdelali. Ta velik zalogaj smo lahko opravili le z našimi strokovnimi delavci, delno tudi s prostovoljci, študijski oddelek pa smo zaradi dela delno zaprli oziroma skrajšali odpiralni čas.

Koliko bo trajala sama fizična selitev?

Približno dva meseca. Tako je bilo pri vseh primerljivo velikih knjižnicah, ki so se do zdaj selile, na primer v Novi Gorici ali Celju. Vendar pa se vsi oddelki ne bodo enako dolgo selili. Najdlje časa bo zaprt študijski oddelek, ki ima največ gradiva, od nove zgradbe pa je tudi najbolj oddaljen.

Bo v kletnih prostorih res manj arhivskega prostora, kot ste sprva pričakovali?

Žal smo ugotovili, da je strop v kletnih prostorih nižji kot v načrtih. Pod stropom so namreč nameščene prezračevalne in druge naprave. Tloris skladišča je torej enak, prostora pa je manj, saj police ne bodo segale do stropa. Vendar mislim, da bomo to težavo uspešno rešili.

Ali združevanje oddelkov morda pomeni manj delovnih mest v knjižnici?

Že v začetku svojega mandata sem zagovarjal rešitev, da v novi knjižnici ohranimo število strokovnih delavcev. Dodatno bo potrebno zaposliti predvsem računalničarje, saj bo v novih prostorih neprimerno več računalniške in komunikacijske opreme. To zahteva stalno prisotnost strokovnjakov, ki lahko zastoje in napake takoj odpravijo. Začasna rešitev so zunanji izvajalci teh del, dolgoročna pa vsaj dva zaposlena računalničarja. Vse knjižnice te velikosti, ki so se preselile na skupno lokacijo, so se namreč soočile s povečanim številom uporabnikov, z večjim obsegom dela in pomanjkanjem strokovnih kadrov. A zaradi samopostrežnih terminalov ne načrtujemo povečanja števila strokovnih delavcev.

Kakšno je vaše mnenje o zamisli občine, da bi cono za pešce podaljšali od središča do knjižnice?

Všeč mi je, da je neposredna okolica knjižnice urejena na novo, ne morem pa soditi o prometnem režimu. Ob knjižnici bo potrebno zagotoviti primerno število parkirnih mest za uporabnike, saj se jih mnogo pripelje z avtomobilom. Ureditev cone za pešce pred vhodom v knjižnico pa mi je všeč in jo pozdravljam.

Se bo knjižnica iz osrednje v mestno preimenovala s selitvijo?

Da, saj v Kranju ni druge knjižnice. Poimenovanje Osrednja je nastalo pred 50 leti, ko sta se združila splošni in študijski oddelek. Takrat je bilo več knjižnic, z združitvijo pionirskega oddelka pa se je pomen naziva izgubil. Poimenovanje mestna knjižnica Kranj pa se sicer navezuje tudi na status mestne občine Kranj, ki je edini ustanovitelj našega zavoda.