misliAvstrijski filmski arhiv odprl depo za nitratne filme
Dunaj, 29. septembra - Avstrijski filmski arhiv je v Laxenburgu dobil nov depo za nitratne filme za 70.000 filmskih zvitkov. Depo je nadomestil betonski bunker za hrambo iz 60. let. Pridobili so "na bodočnost naravnani center za konservacijo in restavracijo avstrijske avdiovizualne kulturne dediščine", je ob odprtju v torek dejal vodja arhiva Ernst Kieninger.
Skupaj z leta 2004 odprtim centralnim filmskim depojem in vzpostavitvijo digitalne restavracije filmov jim je v nekaj letih uspelo na vratih Dunaja ustvariti visoko tehnološko infrastrukturo, zadovoljivo tudi glede estetskih standardov, je spomnil Kieninger. Odprtje zgradbe z novim depojem bo 30. septembra pospremila projekcija nitratnih filmov v dunajskem kinu Metro pod naslovom NitroSessions, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Zbirka nitratnih filmov je zgodovinsko gledano najstarejši del Avstrijskega filmskega arhiva in časovno zajema pet desetletij, vse od leta 1895. Najstarejši so posnetki bratov Lumiere. Skrbnik filmskih zbirk Nikolaus Wostry je pojasnil, je ohranitev izvirnikov bistvenega pomena, saj kopije vedno nekoliko izgubijo na kakovosti. Zato ima novi depo v kulturnem in zgodovinskem pogledu izjemno vrednost.
Temelj za načrtovanje nove stavbe je bila uporaba obnovljivih materialov in energetskih sistemov. Depo v Laxenburgu je kot prvi filmski arhiv na svetu zgrajen iz masivnega lesa. Inspiracija graditeljev izvira iz japonskih lesenih zabojev, v katerih so se kljub najtežjim klimatskim pogojem ohranili najstarejši japonski nitratni filmi. Energetske potrebe depoja bodo v celoti pokrite iz sončne energije.
Načrt za depo so naredili v Ateljeju Jordan (St. Valentin), postavili so ga v treh letih. Uporabne površine ima 250 kvadratnih metrov, prostora je za 70.000 filmskih doz; tačas jih je v arhivu okoli 30.000. Klimatski pogoji so optimalni - temperatura v prostoru sme biti največ štiri stopinje Celzija, vlažnost zraka pa največ 40 odstotkov. Za gradnjo so porabili 750.000 evrov, ministrstvo za kulturo in dežela Spodnja Avstrija sta prispevali po dve petini te vsote.