Slovenija 28.9.2010 14:16

Slovenci na knjižnem sejmu v Frankfurtu na 32 kvadratnih metrih

Ljubljana, 28. septembra - Na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu, ki bo potekal od 6. do 10. oktobra, se bo Slovenija predstavila na stojnici, ki bo letos velika le 32 kvadratnih metrov. Na njej se bo, kot je na današnji novinarski konferenci povedala Katja Stergar z agencije za knjigo, predstavilo 30 založnikov, poleg tega bo v fokusu predstavljenih 12 avtorjev.

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Novinarska konferenca pred pričetkom Mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu, na kateri so med drugim predstavili koncept nacionalne predstavitve v Frankfurtu, ki jo je letos pripravila Javna agencija za knjigo RS.
Direktor Javne agencije za knjigo RS Slavko Pregl, višja svetovalka za mednarodno sodelovanje in promocijo na Javni agenciji za knjigo RS Katja Stergar in predsednik komisije za mednarodno sodelovanje Aleš Šteger.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Novinarska konferenca pred pričetkom Mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu, na kateri so med drugim predstavili koncept nacionalne predstavitve v Frankfurtu, ki jo je letos pripravila Javna agencija za knjigo RS.
Direktor Javne agencije za knjigo RS Slavko Pregl ter višja svetovalka za mednarodno sodelovanje in promocijo na Javni agenciji za knjigo RS Katja Stergar.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Novinarska konferenca pred pričetkom Mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu, na kateri so med drugim predstavili koncept nacionalne predstavitve v Frankfurtu, ki jo je letos pripravila Javna agencija za knjigo RS.
Višja svetovalka za mednarodno sodelovanje in promocijo na Javni agenciji za knjigo RS Katja Stergar.
Foto: Nebojša Tejić/STA



Po besedah Stergarjeve, višje svetovalke za mednarodno sodelovanje in promocijo na Javni agenciji za knjigo RS, agencija letos prvič v celoti organizira predstavitev Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Za precejšnje zmanjšanje stojnice v primerjavi s preteklimi leti pa so se odločili, ker menijo, da je denar, ki bi ga sicer porabili za stojnico, bolje nameniti za druge projekte na področju mednarodnega sodelovanja, ki pa so bolj učinkoviti.

In ker menijo, da je bistvena vsebina in ne kvadratni metri prostora, so letos prvič pripravili tudi 12 promocijskih zloženk za avtorje v fokusu, ki so v angleščini. Avtorji v fokusu so Boris Pahor, Svetlana Makarovič, Slavoj Žižek, Miha Mazzini, Milan Dekleva, Andrej Blatnik, Vlado Žabot, Maja Novak, Nataša Kramberger, Suzana Tratnik, Katarina Marinčič in Mojca Kumerdej. Poleg zloženk bodo predstavljeni s svojimi knjigami v slovenščini in prevodi v različne jezike.

Založbe se bodo na stojnici brezplačno predstavile vsaka s po 12 knjigami, h katerim lahko dodajo še knjige avtorjev v fokusu, poleg tega jih bodo brezplačno vpisali v katalog. En tekoči meter stojnice bo namenjen projektu Traduki. Kot je še povedala Stergarjeva, so se letos odločili, da ne bodo na sejem peljali nobenega avtorja, saj njihova prisotnost ne dosega takega zanimanja, kot bi sicer želeli.

Nekatere nove projekte in usmeritev na področju mednarodnega sodelovanja agencije je predstavil predsednik komisije za mednarodno sodelovanje Aleš Šteger. Uvodoma je izpostavil, da je z ustanovitvijo agencije nastal subjekt, ki na področju posredovanja slovenske literature v svet presega usmeritve, ki jih je prej zastopalo ministrstvo za kulturo.

Po Štegrovih besedah komisija, v kateri so še Amalija Maček, Luka Novak, Gregor Macedoni in Miran Košuta, meni, da je potrebno vložiti več razmisleka in truda v to, da se proaktivno pristopi k različnim producentom na področju mednarodnega sodelovanja, to je k tujim založbam, prevajalcem slovenske literature v tuje jezike, pa tudi k domačim založbam in prevajalcem.

S tem se bo po Štegrovih besedah vzpostavilo okolje, ki bo stimuliralo prevajanje slovenske literature in humanistike v tuje jezike in bo predvsem ciljno. Komisija se mora zato veliko krat odločiti za neke nove oblike in razpisovati pozive, ki skušajo čim bolj natančno detektirati mehanizme, pa tudi osebe, ki so sposobni pripeljati slovenske knjige do tujih založb.

Med novostmi na mednarodnem področju v letu 2010 je Šteger izpostavil poziv za mobilnost, ki podpira gostovanja slovenskih avtorjev v tujini. Poleg tega so letos avgusta prvič organizirali tudi prevajalski seminar v Novem mestu. Zanimanje za slovensko literaturo pa skušajo zbujati tudi tako, da slovenskim lektoratom v tujini podarjajo slovenske knjige.

Stergarjeva pa je izpostavila še programski razpis za mednarodno sodelovanje, ki je bil vreden skoraj 300.000 evrov in s katerim so podprli 11 samostojnih programov na mednarodnem področju.