misliPagonova: Levi-Strauss bi bil jezen, če bi ga povezovali s kavbojkami
Ljubljana, 29. septembra - Na ministrstvu za kulturo so govorci v okviru foruma Divje misli, ki je tokrat potekal pod naslovom Levi-Strauss: džins ali Divja misel, spregovorili o zvezdništvu v literaturi. Po besedah sociologinje in urednice Nede Pagon je antropolog Levi-Strauss imel nekaj osebnih nastavkov za tabloide, vendar bi bil jezen, če bi ga povezovali s kavbojkami.
Kot je poudarila Pagonova v pogovoru, ki ga je povezovala Valentina Smej Novak, je današnji literarni svet podlegel zunanjemu blišču. To se po njenem mnenju kaže v tem, da je na predstavitvi knjižnega dela bolj kot njegova vsebina pomembna avtorjeva prisotnost. Ob tem je omenila neko anekdoto, ko so pri nekem založniku ob objavi dela Adama Smitha vprašali, "če bo avtor lahko prisoten na predstavitvi".
Govorci so se spraševali tudi, če resna literatura sploh potrebuje razvpitost. Pesnik Aleš Šteger je menil, da je to bolj prisotno v tujini, kjer je "vse že vnaprej skonstruirano", da pa v Sloveniji tako in tako nimamo literarnih zvezd, kaj šele mednarodnih literarnih zvezd, ker tudi nimamo pravega "aparata".
Da v Sloveniji nimamo literarnih zvezd, "so samo zelo dobro napisane knjige", je prepričana tudi novinarka Patricija Maličev, ki meni, da denimo Brina Svit ali morda še katera druga književnica, kot sta Svetlana Makarovič ali Desa Muck, sicer lahko napolnijo nek lokal, vendar "pravih zvezd nimamo".
Po besedah urednika Zdravka Duše živimo v času zvezdništva, v času, ko na nekem koncu nekaj vznikne s takšno silovitostjo - ob tem je omenil Harryja Potterja - da zamegli ostalo. Sicer pa je menil, da je pomemben tudi "človeški material" oziroma zmožnost nekega avtorja, da se promovira. Kot pravi, pozna kar nekaj avtorjev, ki spretno gradijo svojo medijsko prepoznavnost, ob čemer je omenil Ferija Lainščka in Muckovo. "Oba sta obenem dobra in izjemno priljubljena," je pojasnil.
Na močan element pojavnosti v neki sferi po mnenju Pagonove vpliva tudi izbira teme. "Velike zvezde" se po njenem izogibajo velikih tem, kot je globalizacija, rajši si izberejo na videz konzervativno temo in jo obnovijo ali pa si izmislijo oziroma odkrijejo neko temo in jo potem predstavljajo povsod, ne le v svojem kraju.
Šteger je literarni prostor označil kot "prostor krivice" oz. "prostor prezrtih, z nekaj izjemami". Meni, da sicer svetovni splet ponuja večjo prepoznavnost, a sam, nima časa za socialna omrežja, kot so Facebook, Tvitter; "za to bi moral nekoga imeti", je dejal.
Pagonova je pogovor sklenila s trditvijo, da so se zadeve lotili prepovršno, "da delajo mite iz stvari, ki to niso". Da denimo termin legenda pomeni neko specifiko, pri nas pa se uporablja vsevprek, tako kot zvezda.