V Narodnem muzeju razstava finskega arhitekta in oblikovalca Alvarja Aalta

Na razstavi, ki se osredotoča na enodružinske hiše in oblikovanje Alvarja Aalta, bodo predstavljene stavbe, in sicer prek izbranih fotografij, arhitekturnih skic in maket. Tako bo na ogled maketa Ville Mairea, hiše zakoncev Aalto, Maison Louis Carre in poskusne hiše na Muuratsalu; ogledati pa si bo mogoče tudi Aaltovo pohištvo, oblikovalske izdelke, kakršna sta Aaltova vaza, znana tudi kot vaza Savoy iz leta 1936 in Aaltova roža iz leta 1939 ter druge steklene posode in tekstilije.

Glavni poudarek razstave je na Aaltovem humanem pristopu do bivanjskih prostorov s primeri iz različnih slogovnih obdobij v času njegove dolge kariere od leta 1924 do 1972, piše na spletni strani Bienala industrijskega oblikovanja, v okviru katerega so odprli pričujočo razstavo.

Aalto je po vsem svetu znan kot eden pionirjev arhitekture 20. stoletja in eden velikih skandinavskih mojstrov oblikovanja. Ustvaril je svoj edinstven arhitekturni in oblikovalski slog, ki sta ga navdihnila človek in narava. Prepričan je bil, da bi dobro oblikovanje moralo biti del vsakodnevnega življenja, zato je ustvarjal smotrne predmete, ki izboljšujejo naš vsakdan.

Oblikovalčeva slogovna evolucija predstavlja zanimivo poglavje v zgodovini arhitekture, od klasicizma v dvajsetih letih prejšnjega stoletja do strogega funkcionalizma v tridesetih ter naprej do zanj značilnega prostega sloga na podlagi sozvočja med naravo in vsakodnevnimi človekovimi potrebami.

Aaltovo ime zaradi inovativnim uvidov na področju oblikovanja pohištva zaseda pomemben prostor tudi v zgodovini industrijske umetnosti, svetovno slavo pa bi mu lahko zagotovila že samo njegova vaza. Njena nekonvencionalna svobodna oblika uteleša vse tisto, kar povezujemo z Aaltovim edinstvenim slogom arhitekturnega oblikovanja, še piše na strani bienala.

V Narodnem muzeju Slovenije bo na ogled tudi spremljevalna razstava Aalto in Slovenci, na kateri bo mogoče videti vzporednice z delom slovenskih oblikovalcev v istem obdobju. Slovenski oblikovalci so navdih iskali predvsem pri sodobnem skandinavskem pohištvu.

V Arhitektu je bil leta 1952 objavljen opis, kako je Aalto z ženo razvijal ogrodja iz krivljenega laminiranega lesa. Od 60. let je bil v tovarni Stol glavni oblikovalec pohištva iz krivljenega lesa in kovine Branko Uršič. V naslednjem desetletju sta tovarni Lipa v Ajdovščini in Meblo v Novi Gorici izdelovali naslonjače iz krivljenega laminiranega lesa po zasnovah Oskarja Kogoja in Vidojke Černe. Sedežno pohištvo iz krivljenega lesa in kovine je aktualno še danes, so sporočili iz Narodnega muzeja Slovenije.

Razstava Alvar Aalto - brezčasna izraznost je plod sodelovanja med Muzejem za arhitekturo in oblikovanje/Sekretariatom BIO, Skladom Alvar Aalto, veleposlaništvom Finske in Narodnim muzejem Slovenije.