misliRekonstruirana knjižnica Walterja Benjamina
Stuttgart, 9. oktobra - Sedemdeset let po smrti Walterja Benjamina so rekonstruirali razsuto knjižnico tega filozofa in literarnega kritika. Okoli 2500 knjig je starinar iz Stuttgarta Herbert Blank v pravi detektivski maniri zbiral več kot 30 let. Ponovno zbrane knjige, nekdaj last judovsko-nemškega misleca Benjamina, bodo zdaj prvič predstavili javnosti.
Biblioteka tvori jedro razstave Nesmrtnost zvezd. Od Goye prek Walterja Benjamina do Veclava Havela. Do 5. decembra bo odprta v razstavišču Kunstmuseum v Solingenu v Nemčiji. Na dolgih knjižnih policah je razgrnjen širok miselni svet Walterja Benjamina (1892-1940) in izjemna literarna zgodovina prve tretjine 20. stoletja.
V Benjaminov duhovni svet obiskovalca popeljejo čudovite ilustrirane otroške knjige in knjige pravljic, dela velikih francoskih pesnikov - Benjamin je prevajal Baudelaira - ter ruski klasiki, nemški filozofi in pisatelji, kriminalni romani. Knjižna zbirka obenem ruši klišeje o Benjaminu, da je bil marksističen teoretik: na njegovih knjižnih policah je stalo malo marksističnih del, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Knjižnica strastnega ljubitelja knjig je bila kar dvakrat izgubljena. Ko je Benjamin leta 1933 pred nacisti zbežal v Pariz, je moral pustiti knjige, s pomočjo prijateljev jih je pozneje v eksilu uspel delno ponovno zbrati in ustvariti novo knjižnico. Po nacistični okupaciji Francije leta 1940 je Benjamin zbežal v špansko obmejno mesto Port Bou, kjer je, potem ko mu je obmejna policija zavrnila vstop, 26. septembra leta 1940 naredil samomor. Po tistem se je za njegovo knjižnico izgubila vsaka sled.
Starinar Blank je pred tem rekonstruiral knjižnico Franza Kafke z 800 knjigami, zdaj je na ogled v Pragi. Usoda Benjaminove knjižnice pa še ni jasna. "Biblioteka je kulturni zaklad," poudarja direktor muzeja v Solingenu Rolf Jessewitsch. Muzej upa, da bo zanimanje za knjižnico izkazal raziskovalni inštitut.
V navezavi na Benjaminovo usodo so v Solingenu razstavili dela španskega dvornega slikarja Francisca de Goye (1746-1828). Razstava pa se navezuje še na Vaclava Havla, v komunizmu preganjanega dramatika in poznejšega češkega predsednika.