misliV Ljubljani okrogla miza o sprejemanju literature Borisa Pahorja
Ljubljana, 13. oktobra - V Centru urbane kulture Kino Šiška je nocoj potekala okrogla miza na temo Boris Pahor kot prevajalski in recepcijski izziv. Na njej so Rene de Ceccatty, Thomas Poiss, Evgen Bavčar in Michal Kopczyk predstavili svoje dojemanje in dojemanje literature Borisa Pahorja v deželah, od koder prihajajo.
Fotograf, esejist, filozof in publicist Evgen Bavčar se je s Pahorjevo literaturo, kot je povedal, srečal še kot otrok, Pahorja osebno pa je pozneje spoznal v Parizu. Pisatelj, dramaturg, prevajalec in literarni kritik Rene de Ceccatty, ki živi v Parizu, je Pahorjevo delo spoznal preko prijatelja, založnika, ki je poskrbel za izid Pahorjevega romana Nekropola v francoščini.
Thomas Poiss iz Nemčije, profesor na Univerzi Humboldt v Berlinu, je delo tržaškega pisatelja spoznal po naključju, ko ga je prijatelj povabil k pisanju recenzije za Frankfurter Allgemeine Zeitung. Prevajalec Michal Kopczyk s Poljske pa je na eno izmed Pahorjevih knjig naletel po naključju pri prijateljici v Kopru, nato je prebral še druge njegove knjige.
Literatura Borisa Pahorja je v slovenskem prostoru postala brana šele zatem, ko je bila že prevedena v tuje jezike. Bavčar razlog za Pahorjevo nesprejemanje v domovini vidi v tem, da je Pahor "govoril drugače: o svobodi, o slovenski samoniklosti, o ljudeh, ki so umolknili".
Na Poljskem Pahorjeva dela še niso prevedena, je pa Poljska zgodovina tudi zaznamovana s holokavstom. Kot je povedal Kopczyk, imajo Poljaki do holokavsta poseben odnos, za njih je to njihova tema. Vendar pa sodi po njegovih besedah proza Borisa Pahorja med najpomembnejša poročila o holokavstu, saj je v njej najti tudi vprašanja, ki jih v poljski literaturi ni. Roman Nekropola bi zato moral biti preveden v poljščino, je menil Kopczyk.
Ob izidu Nekropole v nemščini, je kritika zapisala, da je "to knjiga, ki jim je manjkala". Nemčija se namreč v odnosu do zgodovine po Poissovih besedah definira preko odnosa do holokavsta. Sam pa knjigo bere kot izkušnjo običajnega človeka, s katerim se lahko poistoveti.
De Ceccatty pa je Pahorjevo pisanje primerjal s pisanjem Prima Levija. Kot je dejal, Pahor o krivdi govori z vidika, kot da zadeva celotno človeštvo. Poleg tega iz njegove Nekropole ne veje sovraštvo, kot ga ni najti v pisanju Prima Levija. Za Poljake pa je Pahorjevo pisanje zanimivo tudi zato, ker govori o večkulturnosti, ki pa je, kot je dejal Kopczyk, preprosta in pomeni tudi konflikte, tako kot identiteta pomeni tudi borbo.
Na okrogli mizi so spregovorili tudi o malih literaturah, ki so zaznamovane z obrobnostjo. Kot je dejal Bavčar, je pomembno, da gre pri njih za vprašanje življenja in smrti. Pri Pahorju gre za problem "preživetja v svojem telesu s svojo besedo". Slovenci smo namreč po Bavčarjevih besedah še vedno "narod tišine" in se prilagajamo velikim narodom.
Okrogla miza, ki jo je moderirala Simona Škrabec, je bila uvod v dvodnevni mednarodni simpozij z naslovom Boris Pahor: Človek in literatura, ki bo 14. in 15. oktobra potekal v Kopru.