Slovenija Za & proti 14.10.2010 20:18

Slovensko založništvo v mnogočem nad vodo, a pred negotovimi časi

Ljubljana, 14. oktobra - Trenutni položaj slovenskega založništva in vprašanje, ali je "nad ali pod vodo", sta bila tema tretje v nizu okroglih miz, ki jih za poslovne partnerje in prijatelje pripravlja Slovenska tiskovna agencija (STA). Ugotovitev sodelujočih je bila, da je v mnogočem nad vodo, vendar so pred njim, tudi zaradi pojava elektronskih knjig, negotovi časi.

Ljubljana, Moderna galerija.
Okrogla miza z naslovom Slovensko založništvo: nad ali pod vodo, ki jo je organizirala Slovenska tiskovna agencija.
Publicist in glavni urednik MK Založbe Miha Kovač in direktor Javne agencije za knjigo Slavko Pregl, direktor in glavni urednik založbe Sanje Rok Zavrtanik, pisateljica Katarina Marinčič in novinarka Alenka Potočnik.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Moderna galerija.
Okrogla miza z naslovom Slovensko založništvo: nad ali pod vodo, ki jo je organizirala Slovenska tiskovna agencija.
Odgovorna urednica Slovenske tiskovne agencije Barbara Štrukelj.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Moderna galerija.
Okrogla miza z naslovom Slovensko založništvo: nad ali pod vodo, ki jo je organizirala Slovenska tiskovna agencija.
Direktor Javne agencije za knjigo Slavko Pregl in direktor Slovenske tiskovne agencije Bojan Veselinovič.
Foto: Nebojša TejićSTA

Ljubljana, Moderna galerija.
Okrogla miza z naslovom Slovensko založništvo: nad ali pod vodo, ki jo je organizirala Slovenska tiskovna agencija.
Direktor Slovenske tiskovne agencije Bojan Veselinovič, publicist in glavni urednik MK Založbe Miha Kovač in direktor Javne agencije za knjigo Slavko Pregl, direktor in glavni urednik založbe Sanje Rok Zavrtanik, pisateljica Katarina Marinčič in novinarka Alenka Potočnik.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Moderna galerija.
Okrogla miza z naslovom Slovensko založništvo: nad ali pod vodo, ki jo je organizirala Slovenska tiskovna agencija.
Pisateljica Katarina Marinčič.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Moderna galerija.
Okrogla miza z naslovom Slovensko založništvo: nad ali pod vodo, ki jo je organizirala Slovenska tiskovna agencija.
Direktor in glavni urednik založbe Sanje Rok Zavrtanik.
Foto: Nebojša Tejić/STA



Direktor Javne agencije za knjigo Slavko Pregl je prepričan, da je slovensko založništvo nad vodo tako po številu založnikov, številu izdanih naslovov na tisoč prebivalcev, številu prebranih knjig, razvitem sistemu javnih knjižnic kot po skrbi za domače avtorje s predpisanimi minimalnimi honorarji za avtorje subvencioniranih knjig v sistemu knjižničnega nadomestila.

Trenutno je torej "bistveno bolj nad vodo kot gradbena ali tekstilna industrija", kot se je pošalil glavni urednik založbe Mladinska knjiga Miha Kovač. Vendar pa, kot je nadaljeval, so pred njim turbulentni časi, ker se bo treba soočiti z oblikami konkurence, kakršnih doslej nismo bili vajeni.

Eno takšnih negotovosti predstavlja elektronska knjiga. Kot primer je navedel oceno v ZDA, po kateri se bo tedaj, ko bo 20 odstotkov rednih bralcev knjig preklopilo na elektronske bralnike, sesulo približno 80 odstotkov ameriških knjigarn. "Kaj se bo zgodilo v Sloveniji, pa nihče ne ve," je dejal.

V Sloveniji po nekaterih podatkih izide okrog 6000 naslovov letno, od tega 1100 leposlovnih, vendar te številke po Kovačevih besedah ne kažejo realnega stanja, saj zajemajo tudi doktorate, poslovne publikacije in ponatise. Dejansko se, kot je povedal, število letno izdanih knjig, namenjenih širši bralni populaciji, ustavi med 3000 in 3500, kar Slovenijo uvršča v spodnji srednji razred v Evropski uniji.

Toda če je slovensko založništvo nad vodo, je slovenska knjiga po kriteriju kakovosti ter vsebinskem in tehničnem pogledu po Preglovem mnenju izrazito pod vodo in tega bi se morali založniki zavedati. Še en predstavnik le-teh, direktor in glavni urednik založbe Sanje Rok Zavrtanik, je sicer menil, da je knjige danes "bistveno težje delati" kot pred desetimi leti ter da so malo vredne in malo cenjene.

Sam se že nekaj časa zavzema za ničelno stopnjo davka na knjigo. Vlada jo je celo predvidela v koalicijski pogodbi, vendar ji doslej davka, ki je eden najvišjih v Evropi, ni uspelo znižati. Zavrtanik je prepričan, da je to vprašanje nacionalne zrelosti in da bi država morala pokazati več patriotizma.

In če se ustvarja vtis, da založniki premalo storijo za prepoznavnost slovenskih avtorjev v tujini, je Pregl postregel z ne tako slabimi podatki: od leta 1945 je bilo v tuje jezike prevedenih več kot 70 avtorjev, več kot polovica od teh ima po deset in več prevodov.

Še bolj optimistična pa je bila pisateljica Katarina Marinčič, ki je okroglo mizo, ki jo je vodila novinarka STA Alenka Potočnik, njena častna pokroviteljica pa je bila ministrica za kulturo Majda Širca, zaokrožila z besedami: "Slovenska literatura je trenutno najboljša kot kdajkoli v zgodovini in mislim, da bo preživela."