Haloški grad Borl bo moral še počakati na boljše čase

Država ima v lasti precej kulturnih spomenikov, za katere po besedah direktorice direktorata za kulturno dediščino Damjane Pečnik poskušajo najti rešitve, ki bodo pomagale pri njihovi oživitvi ter zadovoljile tudi lokalne skupnosti, v katerih stojijo. Pri iskanju rešitve za grad Borl so za vzdrževanje in pripravo projektne dokumentacije od leta 1995 do danes namenili več kot 800.000 evrov.

Ministrstvo za kulturo si po besedah Pečnikove prizadeva, da bi potencialne najemnike spodbudili tudi s spremembo področnega zakona, ki bi omogočil bolj prijazno možnost prodaje oziroma oddaje kulturnih spomenikov. Želijo namreč doseči, da se najemnina ne bi več vračala v integralni proračun države, pač pa bi jo bilo mogoče uporabiti za prenovo objektov.

"Država namreč nima denarja za obnovo vseh 26 gradov v Sloveniji, ki so v njeni lasti. Imamo pa potencialne kandidate za sodelovanje pri tem, a se poleg visoke najemnine vselej zatakne tudi pri dolžini ponujenega najemnega obdobja. To je logično, saj tisti, ki želi vlagati v tak objekt, verjetno ne bo pristal na to, da ga ima v najemu za pet, deset ali 25 let, pač pa je smiselna nekoliko daljša najemna doba," je dejala Pečnikova.

Ob tem pa direktorica direktorata za kulturno dediščino tudi opozarja, da se mora država obnašati kot dober gospodar in mora poskrbeti za to, da gradov ne bo oddajala nekomu, ki ima zgolj velike želje ter morda dober program, nima pa dovolj finančnih sredstev za obnovo objekta, kakršen je kulturni spomenik. Ocenjena vrednost prenove Borla je namreč po njenih besedah samo za grad okoli devet milijonov evrov, tu pa so še park, pristave in vse ostalo.

Razpisa za obnovo Borla, ki so ga sicer napovedovali za letos, tako za zdaj ne bodo objavljali, ker to nenazadnje prinaša dokaj visoke stroške. Kot je dejala, bodo to storili šele takrat, ko bodo zagotovili boljše pogoje oddaje, saj se jim dotlej zdi nesmiselno razpise ponavljati. Popravki zakona naj bi šli v medresorsko usklajevanje še letos, tako da bo morda že prihodnje leto vendarle mogoče objaviti razpise za vse tiste gradove, ki nimajo potencialnega uporabnika.

Investicijska dokumentacija za grad Borl je izdelana v smislu hotelske dejavnosti, saj na ministrstvu menijo, da imajo Haloze velik potencial v turističnem razvoju. S tem pa bi nenazadnje prispevali tudi k razvoju celotne regije.

"Če pa bo kdo imel boljšo idejo, smo odprti tudi za druge možnosti. Bistveno je, da se grad obnovi v skladu z zahtevami spomeniško-varstvene stroke, da je zagotovljena dostopnost za javnost ter da objekt znova zaživi v prenovljeni podobi," je še dodala Pečnikova.

Čim hitrejše oživitve gradu si želijo tudi na občini Cirkulane. Kot je povedal župan Janez Jurgec, s pomočjo sredstev ministrstva za kulturo skrbijo vsaj za redna vzdrževalna dela in urejanje okolice. To pa je po njegovem mnenju za grad premalo, potreben denar za obnovo pa je očitno prevelik zalogaj tudi za državo.

"Naša občina je premajhna, da bi zagotovila popolno oživitev takšnega objekta. Vsekakor pa si želimo, da bi imela na gradu priložnost za svoje delovanje tudi številna kulturna in umetniška društva, vendar bolj kot dopolnitev ponudbe potencialnega najemnika, ki pa bi se moral ukvarjati z neko tržno dejavnostjo. Najverjetneje gostinsko ali hotelsko, ki bi pritegnila velik krog domačih in tujih obiskovalcev," je še dodal Jurgec.