misliKöln dobil svoj Muzejski otok
Köln, 19. oktobra - O Kölnu je italijanski arhitekt Renzo Piano nekoč dejal: "Mislim, da lepota tega mesta leži v njenih prebivalcih." Bolj ljubko pomanjkljivosti v gradnji vedre renske metropole ni mogoče opisati, poroča nemška tiskovna agencija dpa in dodaja, da pa Köln na nekaterih krajih vendarle postaja vse lepši. To velja za kulturni kompleks na Neumarktu.
Kompleks bodo odprli v petek, 22. oktobra. To bo priložnost za počastitev mesta ob Renu. Ali, kot pravijo Kölnčani, "saj ni treba, da je vedno Berlin".
Kompleks zajema Etnološki muzej in Muzej srednjega veka. Kölnčani so ga gradili 15 let. Kraj, kjer stoji muzejski kompleks, si je skozi čas pridobil žalosten naziv "kölnska luknja" v samem središču mesta. Mestne oblasti so tam podrle likovno razstavišče, potem pa ugotovile, da za novogradnjo nimajo denarja.
Nazadnje je projekt vendarle uspel. Kompleks po načrtih arhitektov Heinerja Sendelbacha in Ulija Schneiderja je utrdbi podobna opečna gradnja, ki jo po sredini seka dvoriščni prostor z dnevno svetlobo in veličastno sprejemnico. Monumentalnost zgradbe se lepo prilega Kölnu, kjer vse od dokončanja katedrale niso več dosegli takšnega učinka.
V zgradbi sta dva muzeja. Prvi ima ljubkovalno ime "Schnütgen", drugega so poimenovalu "Rautenstrauch-Joest". To je bil doslej enoten etnološki muzej, toda ker je etnologija vse širši pojem, je bolj ustrezno poimenovanje muzej svetovnih kultur.
Vodilna misel je bila: kako ljudstva drugod po svetu rešujejo temeljna vprašanja bivanja? Eden od primerov je smrt, ki je na Zahodu še vedno lahko tabu. "Drugod imajo na primer velike živopisane pogrebne procesije ali pa so sorodniki še dolgo po smrti vključeni v družinsko življenje, saj se s pokojniki pogovarjajo ali pa jim darujejo," je pojasnila namestnica direktorice Jutta Engelhard.
Za imenom "Schnütgen" pa se skriva velik muzej srednjega veka, ki se je doslej zdel majhen samo zato, ker je imel premalo prostora. Zdaj se je razširil še v novogradnjo. Muzej hrani izjemne eksponate, med njimi je tisoč let star Jezus na križu, za katerega se zdi, kot da bi ga pred sto leti izrezljal ekspresionist Ernst Barlach. Njegova vrednost je ocenjena na osem številčno vsoto. Z brezčasno lepoto se lahko pohvalijo tudi poslikave na steklu iz renskih cerkva, na njih je vidna vsaka solza, vsaka guba. Še bolj filigransko izdelane so figure svetnikov, izrezljane iz sadnih jedrc.
Köln je bil v srednjem veku ena od petih najpriljubljenejših evropskih destinacij, o Berlinu tedaj ni govoril nihče. Imenovali so ga tudi Cölln.