Za programe EPK letos denar predvsem za Maribor

Izbrani programi po besedah Aleša Novaka, ki je bil pred imenovanjem Mitje Čandra vršilec dolžnosti programskega direktorja zavoda EPK, predstavljajo "temelj programa EPK za leto 2012". "Ocenjujem, da gre za ravnovesje med programi, ki so se pripravljali v prejšnjih ali letošnjem letu, in programi, ki so pripravljeni na novo in do danes še niso bili javno predstavljeni," je dejal.

Poudaril je, da seznam ni dokončen. "Uprava, zlasti programski direktor, bo lahko koncipirala še mnoge nove, dodatne programe, ki bodo vstopali v ta uradni del programa EPK v letu 2011 ali proti koncu leta 2010," je pojasnil in dodal, da bodo ti novi programi potrjeni v okviru letnega programa dela zavoda za leto 2011. Čeprav je postopek izbire vodil on, je povedal, da se je pri delu stalno posvetoval s Čandrom, ki je položaj programskega direktorja EPK zasedel šele 15. oktobra.

Izbrane programe bodo sofinancirali že v letošnjem letu. Za to bodo letos porabili 1,78 milijona evrov, ki jih je zagotovilo ministrstvo za kulturo, največ, 1,4 milijona evrov, pa bo pripadlo Mariboru kot nosilcu projekta.

Med "mariborskimi" je največ denarja predvidenega za že ustaljene programe, kot so Festival Maribor, Festival Lent, Kulturno izobraževalno središče Narodnega doma Maribor in festival Choregie aka Choregie. Med večjimi prejemniki so še pregledna razstava arhitekturnih projektov v Umetnostni galeriji Maribor, Mednarodni festival računalniških umetnosti, Lutkovno gledališče Maribor, Festival Nagib, časopis Folio, Koncertni cikel Festine, Maribor International Orchestra, Festival Magdalena in Kino Udarnik.

Razmeroma velik del sredstev, 85.000 evrov, je pripadel predstavi Vojna in mir, ki jo pripravlja vodja programskega sveta zavoda Maribor 2012 Tomaž Pandur kot prvo mednarodno gledališko koprodukcijo v načrtovanem centru uprizoritvenih umetnosti. Šlo naj bi za preplet dveh predstav - vojne in miru, ki "sta kot dvoje ogledal, ki drug brez drugega ne moreta obstajati".

Posebej za EPK naj bi v Mariboru pripravili tudi virtualno podzemno železnico Metromar in spletno televizijo (Zavod uho;oko). Ljubljanski Zavod Imaginarni pripravlja dramo v avtomobilih, ki bodo krožili po mestu. Uspešen dvojec Feri Lainšček in Marko Naberšnik naj bi posnel film Šanghaj o romskem kralju, ki ustvari lastno vas, Tramal Films pa bo po vzoru legendarnega filma Noč na Zemlji pripravil celovečerec Omnibus Maribor, ki ga bo sestavilo pet uveljavljenih evropskih režiserjev.

Maribor bo leta 2012 vsak mesec gostil priznanega pesnika, pisatelja, filozofa, ki bo predstavil svoj pogled na prihodnost. Njihova predavanja bodo natisnili in jih razdelili občanom. V projektu Jančarstadt pa bo v sredušču pozornosti mariborski pisatelj Drago Jančar, ki bo dela prebiral na prizoriščih iz svojih romanov.

Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc bo z večmedijskim projektom Barve sveta poskušal otrokom približati tuj zunanji svet, dramsko društvo Muki bo izvedlo 30-dnevni mednarodni festival stand up komedije. Festival Mladibor 2012 v produkciji ljubljanskega Bunkerja in mariborske Druge gimnazije pa bo Maribor spremenil v kulturno prestolnico mladih.

Center za scenske raziskave Delak pripravlja glasbeno scensko delo Zvezdnato nebo, kjer bodo gledalce postavili v center upravljanja z vesoljskimi plovili. Plesno-gledališki projeket Kult v izvedbi En-knapa bo soočil politike iz različnih obdobij, Založba Litera bo med drugim pripravila vodnik po Mariboru za otroke.

V Mladinskem kulturnem centru Maribor bodo rokerji peli pesnike, v umetnostni galeriji bodo imeli vrsto dogodkov za ljudi s posebnimi potrebami. Studio 39 bo mesto porisal z umetniškimi grafiti, Gledališče Ane Monro bo skozi vse leto oživljalo mariborske trge in dvorišča. Plesna izba Maribor bo priredila prvi bobnarski festival v Sloveniji.

V partnerskih mestih so sredstva v letošnjem letu namenili predvsem že uveljavljenim programom, kot so kurentovanje in poletni festivali na Ptuju, Novomeška pomlad in Rock Otočec v Novem mestu, Pikin festival v Velenju, festival sodobnega plesa Fronta v Murski Soboti in festival mlade literature Urška v Slovenj Gradcu.

Zaradi mnogo manjšega deleža denarja so se v partnerskih mestih pojavili očitki o neenakomerni obravnavani. "Njihove letošnje potrebe in pričakovanja so bila nekoliko nižja, kot je to predvidevala integralna bruseljska prijava, kar pa ne pomeni, da bo temu tako tudi v prihodnje. Osebno pričakujem, da se bo to razmerje v prihodnjih dveh letih nekoliko popravilo v smislu povečanja deleža sredstev za partnerska mesta," je pojasnil Novak.

Po besedah ptujskega župana Štefana Čelana pa je takšno ravnanje neupravičeno, saj so bila že ob oddaji kandidature za EPK točno določena razmerja med mesti. "Iz tega naslova pripada mestni občini Ptuj slabih 20 odstotkov denarja, tako v investicijskem kot v programskem delu," je poudaril. "Ta sredstva bomo izterjali, v kolikor pa temu ne bo tako, smo ostali župani jasno in glasno povedali, da odstopamo od projekta EPK," je dodal.