Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

SORI - NAPET KRIMINALNI ROMAN NA HRVAŠKEM ROJENEGA NEMŠKEGA PISATELJA DRVENKARJA

Zgodbo romana je pisatelj postavil v urbano berlinsko okolje, kjer se štirje prijatelji v brezizhodni eksistenčni situaciji odločijo ustanoviti agencijo, ki bi prevzemala opravičevanje za osebne in službene napake, nerodnosti, krivice ter bi s tem ljudem prihranila neprijetne občutke krivde, sramu ali nelagodja. Sprva z lahkoto rešujejo tiste, ki težko premagajo zadrego pred besedo oprosti, težava pa se pojavi, ko se je treba opravičiti truplu. Protagonisti se znajdejo v mračnem svetu zločina, v katerem so prisiljeni postati udeleženci grozljive igre, ki se zapleta v nejasen odnos do žrtev, morilca in drug do drugega. V zgodbi, iz katere ni videti izhoda, igra pomembno vlogo tudi okolje in vzdušje Berlina. Roman je prevedla Uršula Rebek.

Zoran Drvenkar (1967) se je rodil v Križevcih na Hrvaškem, od koder se je družina preselila v Nemčijo. Odraščal je v Berlinu pred padcem berlinskega zidu. Od leta 1989 je svobodni pisatelj. S svojimi romani za odrasle in mladino je eden osrednjih sodobnih nemških pisateljev. Za roman Sori je prejel nemško nagrade Friedricha Glauserja za najboljši kriminalni roman 2010. Nagrada je poleg nemške nagrade za kriminalke (Deutscher Krimi Preis) najpomembnejša nagrada za to knjižno zvrst v nemškem literarnem prostoru. V slovenskem prevodu so že izšli njegovi romani Povej, kaj vidiš (2002) in Čengiz in Koder (2002).

RAZMIŠLJANJA FILOZOFA TINETA HRIBARJA ZBRANA V DELU PREŽIVETJE NARODA: AVTONOMNOST IN SUVERENOST DRŽAVE

Tina Hribar se v knjigi kritično loteva obdobja slovenskega osamosvajanja. Mestoma je polemičen z akterji, ki so zaradi osebnih političnih interesov zapostavili vzpostavitev demokratične družbe, brezkompromisen pa je tudi v postavljanju zrcala stanju duha v državi. Med drugim piše: "Slovenski narod je živel pred svojo (lastno) državo, torej jo načeloma lahko tudi preživi in živi tudi po njej, brez nje. Naj verjamem, da je tega tudi zares zmožen. Da se v današnjem globalnem svetu brezobzirnega tekmovanja lahko ohrani tudi brez lastne države. Vse več znakov je namreč, da Slovenci ne znamo ravnati z instrumentom, kakršen je država. Da se na ta instrument še nismo naučili igrati. In da utegnemo pokvariti, uničiti, preden se bomo izoblikovali kot suverena nacija v polnem pomenu besede?".

Tine Hribar (1941) se je rodil v Goričici pri Ihanu. Leta 1964 je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomiral iz filozofije in sociologije, kjer je 1968 tudi magistriral, isto leto je na univerzi v Zagrebu še doktoriral. Sprva je bil zaposlen na inštitutu za sociologijo in filozofijo, leta 1971 pa je dobil docenturo na sedanji Fakulteti za družbene vede, a je bil po direktivi CK Zveze komunistov Slovenije pozneje izključen iz pedagoškega procesa. Ponovno je začel poučevati leta 1992, ko je bil sprejet na filozofski oddelek Filozofske fakultete. Leta 1995 je postal izredni član SAZU. Bil je odgovorni urednik Tribune, Problemov in več let prvi, glavni in odgovorni urednik Nove revije. Sodeloval je pri pisanju slovenske ustave.

MARIJA TEREZIJA: ŽENSKA NA OBLASTI - BIOGRAFIJA HABSBURŠKE CESARICE

Marija Terezija (1717-1780), legendaren in privlačen lik cesarice, je bila edina dedinja Karla VI. Pri rosnih 23 letih je stopila na prestol Habsburžanov. Z orožjem je bila prisiljena uveljaviti svojo legitimnost in braniti svoja ozemlja pred ostalimi evropskimi silami. S težko igro notranjih in mednarodnih ravnovesij je uspela zagotoviti stabilnost širšemu cesarstvu in izpeljati vrsto pomembnih reform.

V pričujoči biografiji Marija Terezija zaživi kot privlačna, občutljiva, pogumna in ponosna ženska, ki zna uskladiti ljubezen do družine z višjimi državnimi interesi in vladanjem. Razpeta je bila med močno vezjo z možem Francom I. in težavnim odnosom s sinom Jožefom II. in hčerko Marijo Antoinetto. Roman italijanske pisateljice in zgodovinarke Ferrijeve, ki se je že lotila biografij znanih osebnosti, je poslovenila Karmen Dedič.

130 PROJEKTOV ZA UVOD V SNEMANJE FILMOV - VODNIK ZA BODOČE FILMSKE USTVARJALCE

Knjiga ponuja tečaj filmskih spretnosti in tehnik, od pisanja scenarija, produkcije in režije do trženja in oglaševanja končnega izdelka. Navedene so preproste metode, dostopna nizkoproračunska oprema in računalniški programi, ki omogočajo takojšnji začetek filmskega ustvarjanja. Avtor je v vsakem poglavju dodal še vrsto praktičnih vaj. Delo je prevedel Andrej Hiti Ožinger.

Elliot Grove je leta 1993 ustanovil filmski festival Raindance. Kot producent je sodeloval pri več kot 150 filmih. Napisal je tudi osem scenarijev. Svoj prvi celovečerni film j posnel na 35 milimetrski filmski trak, dokončal ga je za 500 dolarjev. Pred to je napisal dve knjigi o filmu, za svoje delo pa je bil tudi že nagrajen.