Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

SAMO RESNICA ANE POLITKOVSKE - IZBOR KOLUMN ENE NAJVEČJIH NOVINARK SODOBNEGA ČASA

Samo resnica prinaša izbor člankov radikalne novinarke in ruske borke za človekove pravice, ki je veljala za prepovedano, vendar je bila kljub temu zelo prepoznavna. Članke je med letoma 1999 in 2006 napisala za časnik Nova gazeta. Med drugim je pisala o neuspešnem reševanju talcev v moskovskem gledališču in v beslanski osnovni šoli, o kršitvah človekovih pravic ruskih in proruskih sil v Čečeniji, o mafijskih poslih, moralni izprijenosti oligarhov in skorumpiranosti sodstva, pa tudi o pomembnih evropskih voditeljih tedanjega časa, ki se niso zoperstavili takratnemu predsedniku Vladimirju Putinu. Delo je prevedla Ljubica Klančar.

Ana Politkovska, ki je neusmiljeno kritizirala rusko oblast, je pred umorom leta 2006 v Moskvi pisala za različne časopise. Je tudi avtorica knjig, kot so Umazana vojna: Ruska reporterka v Čečeniji, Kotiček pekla: Vesti iz Čečenije in Putinova Rusija: Ostra kritika ruske oblasti, kot jo je videla ubita novinarka.

NEKJE DRUGJE - KOLUMNE, KRITIKE IN BLOGOVSKI ZAPISI O LONDONU TADEJA ZUPANČIČA

Knjiga vsebuje izbor reportaž, kolumen, kritik, intervjujev, glos, kritik in blogovskih zapisov iz Zupančičevih 19 let bivanja v Londonu. Začenja jo s stavkom: "Začetek ni bil obetaven." Ko pa se je v London preselil, se je začel "obnašati kot vročični najstnik, ki zalezuje svojo prvo ljubezen". O Londonu je želel vedeti "čim več, čim več, vse", je zapisal na platnice knjige.

Tadej Zupančič (1965) od leta 1991 živi v Londonu. Kot študent je sodeloval z Delom, Dnevnikom, Mladino in več revijami ter bil med drugim urednik kulturne redakcije na Radiu Študent. Leta 1990 je izšel njegov kinotečni zvezek o Stevenu Spielbergu, leto dni pozneje pa knjiga o ameriški televiziji Pop TV. Do leta 2006 je bil zaposlen v slovenski sekciji BBC-jevega World Servicea. Iz Londona je poročal za Razglede, pisal za Sobotno prilogo Dela in Književne liste ter bil sodelavec RTV Slovenija. Za Slovensko mladinsko gledališče je prevedel Peklensko pomarančo Anthonyja Burgessa, za založbo Vale Novak pa avtobiografijo Anthonyja Bourdana.

PRITOŽBA - NOV KRIMINALNI ROMAN SLOVITEGA AMERIŠKEGA PISATELJA JOHNA GRISHAMA

Pritožba je brezčasna in šokantna zgodba o političnih in pravnih spletkah, ob katerih se lahko bralec zamislil nad pravičnostjo sodnega sistema. Avtor v roman vpelje zgodbo Jeanette Baker, ki je izgubila moža in sina zaradi raka. Tega naj bi povzročili izpusti rakotvornih snovi v vodno omrežje mesta Brownmore. Na sodišču dobi tožbo proti kemični tovarni Krane iz New Yorka. Ko pa sodišče podjetju naloži visoke denarne kazni, se milijonar Carl Trudeau odloči, da bo uporabil vsa sredstva, da ovrže razsodbe sodišča. Delo, ki je izšlo v zbirki Krimi, je prevedla Dušanka Zabukovec.

John Grisham, rojen leta 1955 v Arkansasu, je zaslovel leta 1991 z romanom Firma. Že pred izidom romana je opustil odvetniško službo in se posvetil pisanju. Poznavanje pravnega sistema ostaja poglavitni navdih njegovega ustvarjanja. Z romani Pelikanovo sporočilo, Klient, Mojster za dež, Oporoka, Odvetnik ulice, Zadnji porotnik, Poziv in Kralj poravnav si je pridobil milijone bralcev po vsem svetu. Po desetih romanih so posneti tudi filmi. Od 23 romanov jih je v slovenščini doslej izšlo 14.

LJUBEČI MOŠKI - LJUBEZENSKA ZGODBA OSTARELEGA GOETHEJA IN MLADE KONTESE IZPOD PERESA MARTINA WALSERJA

Walser v romanu predstavi ljubezensko zgodbo med 73-letnim Goethejem in 19-letno Ulrike von Levetzow. Goethe se je v konteso zaljubil julija 1823 v Marienbadu, danes Marianske Lazne. Knjiga ni le roman o književnikovi poslednji ljubezni pač pa tudi dramska igra, v kateri lahko bralec prisluhne iskrivim dialogom in monologom ter pokuka v zakulisje Goethejeve hotelske sobe, kjer je nastaja književnost svetovnega slovesa. "Kadar se zaljubi navaden smrtnik, ljubezen obrodi sad le, če je srečna, ko pa se zaljubi pesnik, je ljubezen plodna v vsakem primeru - če ne v samem odnosu, pa toliko bolj v rojstvu nove literarne umetnine - v tem primeru Marienbadske elegije," so zapisali pri založbi. Delo je poslovenil Slavo Šerc.

Martin Walser (1927) je eden najpomembnejših nemških pisateljev druge polovice 20. stoletja. Zaslovel je leta 1957 z romanom Poroke v Philippsburgu, za katerega je prejel nagrado Hermana Hesseja. Za svoje romane, kratko prozo, dramske in radijske igre in esejistiko je prejel številna priznanja, med njimi leta 1981 Büchnerjevo nagrado.