misliV Firencah prva razstava, posvečena manierističnemu slikarju Bronzinu
Firence, 9. novembra - V florentinski palači Strozzi je na ogled prva razstava, v celoti posvečena manierističnemu slikarju Bronzinu (1503-1572). Predstavljenih je več kot 90 del tega mojstra 16. stoletja, od tega ima javnost tri priložnost videti prvič, nekaj mojstrovin pa je bilo restavriranih posebej za razstavo.
Na razstavi je zbranih več kot 80 odstotkov danes znanih in ohranjenih umetnikovih del, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Načelnica Muzeja mesta Firence Cristina Acidini je ob odprtju razstave dejala, da se je bilo, čeprav so razstavo pripravljali zelo dolgo, vredno potruditi, saj so Bronzinova dela "tako lepa, da jemljejo dih".
Razstava je razdeljena v sedem tematskih sklopov, od katerih je vsak posvečen drugemu aspektu umetnikovega življenja in dela. Prvi se osredotoča na zgodnja leta umetnikove kariere, še posebej na njegova učna leta pri Pontormu. V tem delu so razstavljena tako dela učitelja kot učenca.
Drugi in tretji del postavitve se osredotočata na Bronzinove tesne vezi s Firencami, kjer se je umetnik rodil, živel in delal. Rodno mesto je večkrat zapustil le za kratek čas. Družina Medici je njegova pokroviteljica prvič postala leta 1539, ko je bil s številnimi drugimi umetniki vključen v priprave na poroko vojvode Cosima I. z Eleonoro Toledsko. Kmalu zatem je Bronzino postal dvorni slikar družine Medici, ta položaj pa je obdržal večino svojega življenja.
Četrti tematski sklop nosi naslov Bronzino in umetnosti ter raziskuje umetnikov odnos do drugih umetniških panog - kiparstva in še posebej poezije - v Firencah. Bronzino se je namreč uveljavil tudi kot pesnik in je bil poznan po zelo raznolikih stilih pisanja.
Peti razstavni sklop je posvečen Bronzinovim portretom, po katerih je umetnik danes pravzaprav najbolj prepoznaven. Bronzino, ki je v svojem času veljal za enega najboljših portretistov, je v svojih portretih združeval idealizirano eleganco in strast za detajle. S svojimi deli je pomembno zaznamoval razvoj dvornega portreta v 16. stoletju.
Šesti sklop je posvečen Bronzinovim religioznim delom, zadnji pa Bronzinovemu nasledniku Alessandru Alloriju. Allori, za katerega je po očetovi smrti skrbel Bronzino, pri katerem se je tudi izučil slikarstva, se je občasno celo podpisoval kot Bronzino.
Med deli, ki jih ima javnost tokrat priložnost videti prvič, sta dve, o katerih je že v 16. stoletju pisal umetnostni zgodovinar Giorgio Vasari, ki pa sta do sedaj veljali za izgubljeni. Gre za Kristusa na križu, ki ga je Bronzino naslikal za Bartolomea Panchiatichija, in za Svetega Kozmo, ki je bil vključen v oltar v Eleonorini kapeli.
Na tretjem ponovno odkritem delu je upodobljen Kristus, ki nese križ, zanj pa velja, da naj bi šlo za eno Bronzinovih zadnjih slik. Razstava Bronzino: Slikar in pesnik na Medičejskem dvoru je odprta do 23. januarja 2011.