Simpozij o Svetlani Makarovič: Premalo reflektirana avtorica?

Simpozij je odprla avtorica z odlomkom iz njenega zadnjega dela v nizu baladnih pripovedk, Sage o Hallgerd, ki je izšla pri založbi Arsem. Prav pisateljičine balade so bile osrednja tema prvega razpravljavca, pesnika Borisa A. Novaka, ki predava na ljubljanski filozofski fakulteti. Balade po njegovem mnenju pogosto nastajajo v obdobju tektonskih premikov, ko pride do radikalne spremembe oblasti, vere, vrednostnega sistema, tako da ohranjajo spomin na prejšnje obdobje, v tem pa je skrita tudi človeška bolečina.

Novak se je v svojem prispevku posvetil predvsem vprašanju ritma v pesmih Makarovičeve. Kot je pojasnil, v njenih delih niso zaznavne le značilnosti slovenskega, pač pa širšega evropskega izročila. V njenih baladah se tako oglašajo tudi prvobitna italijanska plesna "ballata", francoska srednjeveška pesemska oblika "ballade" in angleška oziroma škotska "ballad".

Kot je v svoji primerjalni analizi ugotovil Novak, se pesnica sicer ni zgledovala po starodavnih modelih balad, domneva pa, da je "intuitivno začutila pomenski potencial, ki ga omogočajo različne oblike balad". Makarovičeva povzema vse niti različnih izročil, vendar iz tega ustvarja globoko osebno in izpovedno poezijo, je prepričan Novak. In še: "Svetlana Makarovič uporablja pradavne ritme na ta način, da nam pove nekaj bistvenega o naši usodi."

Troha je spregovoril o strukturi avtoričine poezije med grotesko in metafiziko, sopostavljanje forme in vsebine je prikazal na primerih dveh njenih pesmi. Poezija Svetlane Makarovič, kot je dejal, stopnjuje čustvene učinke do skrajnosti, je najbolj temačen prikaz človeškega obstoja, a ni povsem pesimističen.

Marjetka Golež Kaučič z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU se je osredotočila na opus Makarovičeve v povezavi s slovensko ljudsko pesmijo. Po njenih besedah je Makarovičeva "razumela, začutila in sprejela ljudsko za svoje temelje".

Literarna znanstvenica Irena Novak Popov je analizirala živalske in rastlinske vrste, ki se zelo pogosto pojavljajo v poeziji Makarovičeve. Ugotovila je, da se vrednost rastlin razlikuje od vrednosti živali; prve namreč nimajo moralnih prvin, pač pa estetske in čustvene.

Milena Mileva Blažič z ljubljanske pedagoške fakultete je pod drobnogled vzela pisateljičina mladinska besedila, Mateja Pezdirc Bartol s filozofske fakultete je svoj referat posvetila živalski pravljici Sapramiška in njenim upodobitvam v različnih medijih, prevajalka Tadeja Lackner pa motivu Rdeče kapice v avtoričini kratki sodobni pravljici Rdeče jabolko.

Med napovedanimi sodelujočimi sta tudi muzikolog Gregor Pompe, ki bo osvetlil uglasbeno poezijo Svetlane Makarovič, predvsem ciklus samospevov Pesmi iz mlina Marjana Lipovška, ter Katja Mihurko Poniž s fakultete za humanistiko, ki bo spregovorila o igralskem opusu Makarovičeve.

Znanstveni simpozij je založba Arsem v Trubarjevi hiši literature pripravila skupaj z Javno agencijo za knjigo RS.