Slovenija 3.11.2010 20:51

Brina Svit in Tomaž Šalamun o klasični in elektronski knjigi

Ljubljana, 3. novembra - Pisateljica Brina Svit, ki je rojena v Sloveniji, a od leta 1980 živi v Parizu, ob elektronski knjigi najprej pomisli, da, kot je dejala na nocojšnjem večeru na temo Pisateljev pogled na knjigo v Klubu Cankarjevega doma, z njo ne more v posteljo. Pesnik Tomaž Šalamun pa, kot je dejal, nima nobenega odnosa do te vrste tehničnih pripomočkov.

Ljubljana, Klub Cankarjevega doma.
V sklopu cikla Knjiga in digitalizacija okrogla miza Pisateljev pogled na prihodnost knjige, gosta sta bila pisateljica Brina Svit in pesnik Tomaž Šalamun.
Pisateljica Brina Svit in pesnik Tomaž Šalamun.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Klub Cankarjevega doma.
V sklopu cikla Knjiga in digitalizacija okrogla miza Pisateljev pogled na prihodnost knjige.
Pisateljica Brina Svit, moderatorka Tina Košir in pesnik Tomaž Šalamun.
Foto: Nebojša Tejić/STA



Kot je povedala Svitova, elektronskih bralnikov sicer še ni preizkusila, jih pa načeloma na zavrača. Šalamun pa, kot pravi, o teh stvareh ne ve nič, so daleč od njega. Dolgo se je upiral tudi računalniku. Nanj je napisal le eno knjigo, sicer pa vse piše na roko ali z mehaničnim pisalnim strojem, saj mora besedo, misel, ko jo najde, zapisati takoj, sicer bi jo izgubil, medtem ko bi čakal, da se računalnik zažene.

Nasprotno pa Svitova vse piše na računalnik. Vendar pa vsak njen roman spremlja tudi zvezek, saj ji je, kot pravi, pisava zelo pomembna, v njej se "čuti stanje duše".

In kaj jima pomeni knjiga? "Knjiga je to, kar napišeš in izdaš," pravi Šalamun, ki meni, da je razlika med pisateljem in pesnikom ogromna. Slednji je namreč bližje slikarju. Sam si želi, da bi ga bralec razumel, a se mu nikoli ni prilagajal. Zato je, kot je dejal, število bralcev njegovih pesmi omejeno.

Svitova pa se, kot pravi, bralcu skuša prilagoditi in ves čas misli nanj. Želi, da bralec z njo sodeluje, da se ne dolgočasi in išče vedno nove načine, kako zgodbo povedati na originalen način. Današnji bralec je namreč precej drugačen od bralca 19. stoletja in je sposoben preskokov, ki se jih je naučil denimo iz filmov. Poleg tega piše tudi "z ušesom".

Vendar pa ima pri knjigi pomembno vlogo ne le vsebina, ampak tudi njen videz. Svitova je denimo, kot je priznala, zelo občutljiva na "grde" naslovnice, zelo je na vizualno podobo knjige občutljiv tudi Šalamun. Kot pravi, je pomembno, kako je pesem postavljena na stran.

Kakšen pa je njun odnos do knjige kot do fizičnega predmeta? Svitovi je všeč, če knjige živijo, zato si v njih tudi sama kdaj kaj podčrtuje ali dela ušesa, ki ji ob ponovnem branju zbudijo določene misli, spomin. Besedilo v knjigah si podčrtuje tudi Šalamun, ki pravi, da je zanimivo videti tudi, kaj je so v neki knjigi podčrtali predhodni bralci. Sicer pa ima knjige vedno ob sebi, medtem ko je ideja elektronske knjige od njega oddaljena svetlobna leta.

Svitova ob tem meni, da nas danes sicer res obkroža preveč "papirja", a si kljub temu življenja z bralnikom ne predstavlja.

Danes, ko lahko svoje vsebine preko svetovnega spleta objavlja vsak, tako Svitova kot Šalamun menita, da je založnik še vedno pomemben filter, ki je nujen. Po drugi strani pa je po besedah Svitove velik plus, da lahko denimo bralci na literarna dela reagirajo preko blogov in raznih socialnih mrež.

Večer, ki ga je moderirala Tina Košir, je potekal v okviru francosko-slovenskih srečanj, ki jih organizirata Francoski inštitut Charles Nodier in Cankarjev dom s podporo Cultures France.