misliBoj založnikov za nobelovce - Suhrkamp "izgubil" Vargasa Lloso
Berlin, 6. novembra - Več kot 30 let je bil Mario Vargas Llosa hišni avtor nemške založbe Suhrkamp. Prav po dodelitvi Nobelove nagrade za književnost pa je perujski literat predsedlal k Rowohltu. Med založniki vre, širijo se vse mogoče govorice. Založbo Suhrkamp zapuščajo še drugi vrhunski pisci, kot so Walser, Kehlmann, Ruiz Zafon.
Z odhodom letošnjega nobelovca, ki je svojo novo knjigo "El sueno del celta" (Keltski sen) v nemškem prevodu objavil pri Rowohltu, je stara nemška založba izgubila še enega ugledneža, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Suhrkamp, ki je zelo zaslužna za uveljavljanje španske in latinskoameriške književnosti v Nemčiji, ima v svojem založniškem programu 26 naslovov Maria Vargasa Llose - zdaj pa knjiga svežega nobelovca roma h konkurenci!
"Menjava je rezultat močne ponudbe tekmecev," je povedala tiskovna predstavnica Suhrkampa Tanja Postpischil. Barantanje za perujskega pisatelja je trajalo vse do zadnjega - kar kaže na to, da se je agentka Vargasa Llose, Carmen Balcells iz Barcelone po objavi dobitnika Nobelove nagrade pogajala za visoko ceno. "Mi bi roman z veseljem založili," je poudarila Postpischilova.
Knjige latinskoameriških pisateljev - najsi gre za dela Vargasa Llose ali Isabel Allende - so bile za Suhrkamp vedno donosne, nenazadnje po zaslugi Michija Strausfelda, ki je kot "literarni skavt" dolga leta skrbel za pisatelje. Leta 2008 pa je presedlal k S. Fischerju, z njim pa pisatelj Carlos Ruiz Zafon z uspešnico Igra angelov. Za Vargaso Lloso pa se S. Fischer ni potegoval, je za nemško tiskovno agencijo dpa povedal Strausfeld.
"El sueno del celta" je prišel na knjigarniške police španskega govornega območja v sredo, 3. novembra. Začetna naklada je pol milijona izvodov. Roman popisuje življenje Casementa, za katerega velja, da je podal pristno pričanje o kršenju pravic v nekdanji belgijski koloniji Kongo na prehodu v 20. stoletje. Naslov povzema naslov ene od Casementovih pesmi.
Med nemškimi založniki se medtem širijo govorice, da je izguba Vargasa Llose "katastrofa za Suhrkamp" in izraz menjave založniških smeri. Menda se je Suhrkamp od pisatelja poslovil še pred objavo novice, da je dobil Nobelovo nagrado.
Pomenljivo je menda tudi bilo, da na stojnici Suhrkampa na Frankfurtskem knjižnem sejmu ni bilo moč poseči po nobeni njegovi knjigi. Šefica Suhrkampa Ulla Berkewicz je, kot se govori, izrazila večjo naklonjenost izraelskemu pisatelju Amozu Ozu.
Strausfeldov odhod je po mnenju enega od poznavalcev založništva indic, da latinskoameriška literatura pri Suhrkampu nima več tako visokega mesta, kot ga je imela v časih patriarha Siegfrieda Unselda. "Postavlja se vprašanje, ali se je Suhrkampu sploh zdelo vredno za licenčno izdajo novega romana Vargasa Llose odšteti 150.000 ali 200.000 evrov - vsekakor pa je bila to finančna in založniška zmota."
Konec avgusta je Suhrkamp po preselitvi v Berlin na veliko proslavljal 60. obletnico obstoja založbe. Z avtorji, kot so Brecht, Hesse, Frisch, Jürgen Habermas, Theodor W. Adorno, je založba, ki jo je leta 1950 ustanovil Siegfried Unseld, na področju leposlovja in humanistike veljala za intelektualno domovino Republike.
Najnovejše menjave založnikov pa so tudi izraz izostrenega tekmovanja med založniškimi hišami. Založbe vedno bolj iščejo vrhunske naslove, ki jih potem z vsemi razpoložljivimi močmi oglašujejo na trgu - in so zanje pripravljene odšteti tudi ogromne vsote za odkup avtorskih pravic.
"Novi Vargas Llosa" zna biti dober prijem. Suhrkamp pa lahko pridobiva točke tudi v nasprotni smeri, na primer s pisateljem Uwejem Tellkampom (Der Turm), ki ga je prevzel Rowohltu.
Vargas Llosa je cenjen tudi med slovenskimi bralci. V slovenščini so med drugim dostopni njegovi romani Pogovor v Katedrali, Hvalnica mačehi, Pripovedovalec in druge. Lani je v slovenskem jeziku izšel še njegov roman Vragolije porednega dekleta.