Mitja Čander miri: Osredotočimo se na ideje, ne na denar

Svet zavoda Maribor 2012 je na začetku oktobra potrdil prvo skupino projektov, ki bodo tekli v okviru EPK. Ti bodo sofinancirani že v letošnjem letu, za kar bodo letos porabili 1,78 milijona evrov.

Največ, 1,4 milijona evrov, je pripadlo Mariboru kot nosilcu projekta, kar je sprožilo ogorčenje v partnerskih mestih. Najbolj kritični so na Ptuju, kjer so prejeli 118.500 evrov, pričakovali pa več kot 500.000 evrov.

Ptujski župan Štefan Čelan je zatrdil, da bodo manjkajoča sredstva izterjali. A Čander pojasnjuje, da je program sofinanciranja v letošnjem letu dokončen, saj je financiranje vezano na črpanje sredstev ministrstva za kulturo, ki bi se v drugačnem primeru vrnila v državni proračun. Shema razdelitve sredstev se bo nadgrajevala v prihodnjem letu, pri čemer pa bo sam, kot pravi, poskušal prisluhniti vsem sodelujočim pri EPK.

"Vsi, ki bodo imeli relevantne ideje, ki bodo finančno vzdržne, jih bodo vsekakor lahko realizirali. A bodo morali pristati tudi na to, da kakšne ideje ne bodo mogli realizirati, ker morda ne bo sodila v splošen koncept, pa tudi financ verjetno ne bo dovolj za vse," je v pogovoru za STA povedal Čander, ki je položaj programskega direktorja EPK zasedel po potrditvi seznama sofinanciranih projektov.

Na pogovore na Ptuj naj bi se odpravil 25. novembra. Tam velikega optimizma ni zaznati. "Bojim se, da bo Mestna občina Maribor tudi naprej poskušala peljati enako zgodbo, ki je skrajno nepravična in nepoštena," pravi koordinator za EPK na Ptuju Franci Mlakar.

Zgrožen je predvsem nad dejstvom, da je bil razpis za sredstva zastavljen povsem brez koncepta. "Seveda ljudje niso nikoli zadovoljni, ker vedno več pričakujejo. A EPK mora imeti v prvi vrsti koncept in na osnovi tega koncepta deliti denar. Letos se to ni zgodilo," je še povedal za STA.

S tem se strinja tudi Čander, ki pravi, da je položaj zasedel šele 15. oktobra in da je koncept v delu. Obenem spominja, da je Ptuj prejel drugo največjo količino razpoložljivih sredstev. "Ostala mesta so dobila tista sredstva, ki so jih pričakovala. Tudi generalno gledano sta bili dve tretjini programov partnerskih mest potrjeni, kar je visok delež," je pojasnil.

Na Ptuju celo grozijo, da se bodo umaknili iz projekta EPK. "To bi bila velika škoda," meni Čander. "Vsem je v interesu, da se projekt dobro izpelje. Če bo celotna zgodba koherentna in enovita, bodo vsi imeli korist od tega. Če pa bo šlo le za to, kako se bo razdelil denar, ne bo konsistentne zgodbe in (tudi na Ptuju) ne bodo imeli od zgodbe takšne koristi, kot jo lahko imajo, če se zgodba kot celota dobro postavi."

"Verjamem, da bom znal prisluhniti vsem interesom partnerskih mest, hkrati pa jih tudi vzpodbujati, da razvijajo nove programe in da programi med njimi krožijo," je še povedal programski direktor. Pri tem ga ne zanima, koliko denarja želijo, ampak predvsem kaj imajo za ponuditi, kakšne ideje imajo, kako dobro so razdelane.

"Trenutno je na žalost tako, da vsi govorijo le o denarju. Ne srečam nikogar, ki bi bil zadovoljen. To me žalosti. Dajmo se pogovarjati o idejah in projektih," je dejal. "Seveda bo na koncu pomemben tudi denar. A dajmo najprej govoriti, kaj si želimo narediti."

Čander je še poudaril, da bodo vsi programi, tudi zaenkrat izbrani, pod budnim očesom zavoda, tako po vsebinski kot finančni plati. "Le na ta način je mogoče ohraniti avtonomijo in konsistentnost celotne zadeve. Drugače to postane roparski ples, kjer hoče vsak utrgat svoj kos plena," se zaveda.

Nezadovoljstvo namreč vlada tudi med nosilci izbranih programov. Organizatorji vsakoletnega mednarodnega filmskega festivala Dokumentarci v Mariboru (DokMa) so se na primer odločili, da tega letos ne bodo izpeljali. Vodja DokMe Saša Goropevšek pravi, da so festival morali odpovedati, ker niso dobili zagotovil o ustrezni finančni podpori. Od lanskih 35.000 evrov so jih letos imeli zagotovljenih le 8000.

Čandru je žal, da se je to zgodilo, a pravi, da glavni krivec za to ni EPK, ampak filmski sklad. "V vsakem primeru se je treba potruditi, da bo festival prihodnje leto spet zaživel," je dejal ter obljubil, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da festivalu pomaga. "Predvsem je treba doseči dogovor s filmskim skladom, da se ta festival prioritetno podpre za prihodnost. Če jim bomo pomagali pri tem, jim bomo pomagali mnogo bolj, kot pa če jim zagotovimo preživetje za prihodnji dve leti," je menil.

Tudi na filmskem skladu krivdo zavračajo in pojasnjujejo, da je bila vloga Dokme za sredstva nepopolna, zato so jo bili prisiljeni zavrniti. Lani je filmski sklad DokMo podprl s 15.000 evri, iz naslova EPK pa so prejeli še dodatnih 20.000 evrov. Letos jim je denar namenil le javni zavod Maribor 2012, in sicer v višini 8000 evrov.