Slovenija 8.11.2010 14:54

Zadnji ples Nižinskega v interpretaciji Primoža Bezjaka

Ljubljana, 8. novembra - Slovensko mladinsko gledališče bo v petek, 12. novembra, ob 20. uri ljubiteljem gledališča in sodobnega plesa ponudilo premiero predstave Normana Allena Zadnji ples Nižinskega v režiji Marka Mlačnika. Sodobna monodrama z enim samim protagonistom - igra ga Primož Bezjak - gledalca vrača v leta ustvarjanja slovitega baletnika Vaclava Nižinskega.

Ljubljana, Slovensko mladinsko gledališče.
Novinarska konferenca pred premiero monodrame ameriškega dramatika Normana Allena Zadnji ples Nižinskega v režiji Marka Mlačnika.
Igralec Primož Bezjak.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Slovensko mladinsko gledališče.
Novinarska konferenca pred premiero monodrame ameriškega dramatika Normana Allena Zadnji ples Nižinskega v režiji Marka Mlačnika.
Koreografinja Mateja Rebolj.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Slovensko mladinsko gledališče.
Novinarska konferenca pred premiero monodrame ameriškega dramatika Normana Allena Zadnji ples Nižinskega v režiji Marka Mlačnika.
Dramaturginja Uršula Cetinski.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Slovensko mladinsko gledališče.
Novinarska konferenca pred premiero monodrame ameriškega dramatika Normana Allena Zadnji ples Nižinskega v režiji Marka Mlačnika.
Režiser Marko Mlačnik.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Slovensko mladinsko gledališče.
Novinarska konferenca pred premiero monodrame ameriškega dramatika Normana Allena Zadnji ples Nižinskega v režiji Marka Mlačnika.
Dramaturginja Mateja Rebolj, igralec Primož Bezjak, koreografinja Mateja Rebolj in režiser Marko Mlačnik.
Foto: Tamino Petelinšek/STA



Nižinski, ruski baletnik poljskega rodu, rojen okoli leta 1890, pojavljajo se tri letnice njegovega rojstva, je izhajal iz plesne družine. Pri devetih letih je začel baletno šolanje na Imperatorski gledališki šoli v Sankt Peterburgu, z 18 leti pa je bil sprejet v Imperatorski balet Mariinskega gledališča, je na novinarski konferenci pojasnila direktorica in umetniška vodja Slovenskega mladinskega gledališča Uršula Cetinski, ki je v predstavi poskrbela za dramaturgijo.

V Evropi je Nižinski zaslovel po letu 1909, ko je za skupino Ballets russes blestel v baletih Mihaila Fokina. Vodja skupine, ki je finančno skrbel za skupino, je bil Djagilev Sergej Pavlovič, s katerim naj bi bil Nižinski tudi v intimnem razmerju. Baletnikova prva koreografija je bila predstava Fauvnovo popoldne, ki je nastala leta 1912 na glasbo Clauda Debussyja. Balet je zaradi erotičnih vložkov zbudil zgražanje tako občinstva kot kritike..

Po besedah režiserja Mlačnika so za analizo fenomena Nižinskega potrebovali veliko podatkov. Za prvo polovico baletnikovega življenja jih ni bilo težko pridobiti, medtem ko za drugo, ki je Nižinskega zaznamovala s shizofrenijo in posledično za umik v razne psihiatričen bolnišnice in sanatorije, skoraj ni podatkov, je povedal Mlačnik.

Allenovo besedilo prinaša podroben življenjepis Nižinskega, v predstavi pa so po Mlačnikovih besedah želeli doseči "impresionistični vtis glave Nižinskega". Ljudje po njegovem mnenju premalo poznajo enigmatično baletnikovo osebnost, ki je premikala meje poimenovanja baleta, obenem pa jo je doletela zelo žalostna usoda.

Koreografinjo predstave Matejo Rebolj je nagovorila baletnikova strast do plesanja in njegovo upiranje tradicionalni umetnosti ter iskanje novih oblik. Predstava je po njenih besedah polna prehodov gib - beseda - gib, ki jih je Bezjak mojstrsko izvedel. Trening z njim je potekal v obliki joge, klasičnega baleta in postmodernih tehnik, je povedala.

Za Bezjaka so bile vaje naporne predvsem zaradi tehničnega treninga ter tudi zaradi tega, ker je edini nastopajoči v predstavi. Opozoril je tudi na besedilo, ki je pisano v ameriškem slogu, kar pomeni, da "se vsaka stvar ponovi petkrat, kar pa je smrt za predstavo". Vpogled v misel Nižinskega mu je prinesel raziskovanje baletnikovega kot tudi lastnega notranjega sveta.

Scenografinja in kostumografinja je Barbara Kapelj Osredkar, avtorica glasbe pa Bojana Šaljić Podešva.