Posvet o vlogi in pomenu knjižnic in knjige v "času tisočerih možnosti"

V tem lovu ali teku za uporabniki pa zmaga tisti, ki v današnjem "času tisočerih možnosti" zna pritegniti zanimanje, je poudarila Gazvoda.

Tudi na ministrstvu za kulturo se po besedah Tatjane Likar z ministrstva že več let ukvarjajo z vprašanjem, kako najti nove kakovostne rešitve na področju knjižničarstva. Kot je dejala, so prav številne prireditve tiste, ki pomagajo slovenskim knjižnicam uresničevati zastavljene cilje. Sicer pa si v času raznih socialnih omrežij lahko le stežka predstavljamo, kako bi knjižnice preživele, če ne bi v svoje tradicionalno poslovanje vključile sodobnosti.

Prvi sklop je nosil naslov Pomenu knjižnice v urbanem Tkivu mesta. Načelnik oddelka za kulturo na ljubljanski mestni občini Uroš Grilc je spregovoril o tem, kako je knjižnica lahko danes tudi generator potrebe po knjigah v lokalnem okolju, in sicer z vidika promocije branja. Mestna knjižnica Ljubljana je namreč nosilka projekta ljubljanske občine Knjiga za vsakogar, ki sodi v program Ljubljane - svetovne prestolnice knjige. Kot je dejal, je glavno sporočilo akcije, ki je povezala avtorje, založnike in knjižnice, da je mogoče prodati tudi kakovostno in zahtevno literaturo, problem je v Sloveniji le v slabo razviti knjigotržki mreži.

Pomočnica direktorice Mestne knjižnice Ljubljana Simona Resman je spregovorila o tem, kaj Mesta knjižnica Ljubljana prispeva k razvoju mesta. Kot je dejala, je splošna knjižnica kot fizični prostor srečevanj in demokratičnih izmenjav točka identifikacije mesta, s storitvami virtualnega prostora pa vzpostavlja tudi točko socializacije in širše komunikacije v mestu, je srce mesta.

Drugi sklop je potekal pod naslovom Vloga in perspektive knjige kot množičnega medija v družbi digitalnih medijev. Prispevek Marijana Špoljarja iz Mestne knjižnice Ljubljana je nosil naslov Prostori bibliogenetike, Špoljar pa je v njem v ospredje postavil prostor branja in knjižnice. Kot je dejal, je knjižnica kot živ družbeni organizem vpeta v širši kulturni razvoj posameznika, mesta in naroda ter predstavlja gen, ki s svojo aktivnostjo prenaša dediščino znanosti in kulture prihodnjim rodovom.

Miran Hladnik z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete je v prispevku Knjiga je le knjiga podal vpogled v nahajališča slovenskih e-knjig v okviru različnih digitalnih projektov, kot sta Wikivir ali Digitalna knjižnica Slovenije. Lotil se je tudi najpogostejših predsodkov proti e-knjigi in opozoril na primerjalne prednosti digitalnih spletno dostopnih knjižnih informacij. Kot je ob tem poudaril, je kreativni in proizvodni proces danes povsem digitalen, tiskana knjiga je le njegov stranski produkt. Tiskana knjiga kljub temu nikoli ne bo izumrla, le njena civilizacijska vloga se marginalizira.

Polona Vilar z oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete se je posvetila branju in e-branju in v svojem prispevku o branju razmišljala v kontekstu novih medijev, zlasti svetovnega spleta.

Publicist Lenart J. Kaučič je nastopil s prispevkom Elektronska Gutenbergova galaksija. Kot je povedal, imajo ljudje do nematerialnih podatkov bistveno drugačen odnos kot do fizičnih predmetov, čeprav gre lahko za nosilce enakih vsebin - knjige, fotografije, filme. Izguba nematerialnih podatkov je za njih manj boleča, občutka lastništva nad njimi pa skoraj nimajo.