Perpetuum Jazzile dvignili na noge Gallusovo dvorano

Da je željno "vokalne ekstaze", kot svoje poustvarjanje imenujejo člani zasedbe, je občinstvo z aplavdiranjem dokazalo, še preden se je odgrnila zavesa in preden je zbor, točno ob uri, začel s svojo prvo noviteto, priredbo pesmi "Rosanna" skupine Toto.

Umetniški vodja zbora Tomaž Kozlevčar je izrazil upanje, da se je publika "prišla zabavat", ter napovedal vse možne kontraste, gradnjo mostov med različnimi žanri, popotovanje na različne kontinente in tudi kakšno od zvrsti, ki jih pri Perpetuum Jazzile še ni bilo zaslediti. Več kot 50 pevk in pevcev je, vsak s svojim mikrofonom, to izpolnilo že v prvem delu.

Svoj energični uvod so umirili s pesmijo "Just the Way You Are" Billyja Joela, Kozlevčarjeva avtorska skladba Kadar sem sama je pripeljala do latina "Wave" Antonia Carlosa Jobima z "uprizorjenim" valovanjem morja, sledila sta nepozabni "Libertango" Astorja Piazzolle ob "spremljavi" plesnega para in še ena noviteta - uradna himna Južnoafriške republike.

Ob tem seveda ni manjkala "virtualna" ritem sekcija, ki jo glasovno izvajata Miha Rojko (bas) in Sašo Vrabič (tolkala). Ta je še posebej prišla do izraza v kontrastnem spoju renesančne zborovske skladbe Glejte, kako umira Pravični (Ecce quomodo moritur iustus) Jacobusa Gallusa in pop uspešnice "Will You Be There" Michaela Jacksona. Najbolj glasnega odobravanja pa je bil deležen preplet dveh Avsenikovih polk Na avtocesti in Na Golici, ki ga je občinstvo pospremilo s spontanim ploskanjem.

Podobno raznolik je bil drugi del koncerta, ki se je raztezal od venčka pesmi skupine Earth, Wind & Fire, prek "True Colors", znane v izvedbi Cyndi Lauper ali Phila Collinsa, jazzovskega standarda "Take Five", bluesovske skladbe "Blues in the Night", uspešnice Alenke Godec Mesto sanj do Kozlevčarjeve avtorske skladbe Čudna noč v angleški različici. Publika je dobila tudi lekcijo iz beatboxinga; razsežnosti, ki jih premore človeški glas, je Vrabič ponazoril z oponašanjem tehničnih stvari (gramofon, sušilec las, fotoaparat, helikopter). To obliko "vokalnega bobnanja" je seveda preizkusil tudi med poslušalci.

Glasbeno popotovanje se je izpelo v venčku skladb Georgea Bensona, toda obiskovalci so zahtevali še. Priredbo Totove "Africe", s katero je zbor postal svetovna atrakcija, so prihranili za dodatek in ko je z nekaj pirotehničnimi elementi že kazalo, da se je z uspešnico "Jump" rock zasedbe Van Halen koncert resnično iztekel, je, tokrat brez mikrofonov, sledil še finale z ameriškim hitom "My Romance", ki mu je stoje prisluhnila vsa dvorana.

To je bil drugi od treh letošnjih koncertov Perpetuum Jazzile v Cankarjevem domu. Še ena repriza, tudi že razprodana, bo sledila nocoj.